UPRS Sodba I U 1756/2019-18

Jedro

V primeru prenehanja gospodarske družbe, gre z davčnega vidika za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2, zato sodišče tezo, da prenehanje družbe ne predstavlja prenosa poslovnega deleža, v obravnavani zadevi kot neutemeljeno zavrača.

Tožnici res ob izbrisu družbe ni bilo direktno izvršeno plačilo poslovnega deleža v denarju, temveč je ta delež izkazan v aktivi bilance stanja, kar pomeni, da ji je bil denar posredno izplačan (v obliki posojila, ki ga ni vrnila).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, tudi finančni organ) tožnici za leto 2013 odmerila dohodnino od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju tudi dobiček od odsvojitve kapitala) v znesku 4.471,78 EUR in za čas od poteka rokov za vložitev napovedi za odmero dohodnine 28. 2. 2014 do predložitve davčne napovedi na podlagi samoprijave 30. 10. 2015 obračunala obresti po obrestni meri 3% letno v znesku 223,83 EUR. Odmerjena dohodnina in obresti v višini 4.471,78 EUR mora biti plačana v 30 dneh po vročitvi te odločbe na podračun, kot ga navaja. Po preteku tega roka bodo zaračunane zamudne obresti in začet postopek davčne izvršbe. Izračunana in plačana dohodnina se šteje kot dokončen davek. Posebni stroški v postopku niso nastali. Pritožba ne zadrži izvršitve te odločbe.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica v skladu s 63. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) 30. 10. 2015 vložila napoved za odmero dohodnine od dobička iz kapitala za leto 2013 na podlagi samoprijave. K napovedi je vložila popisni list, s katerim je napovedala odsvojitev 100 % deleža v družbi A. d.o.o.. Izpolnila je datum pridobitve 17. 3. 2003, način pridobitve-neodplačno, nabavna vrednost ob pridobitvi 0,00 EUR in datum odsvojitve 14. 5. 2013, odstotek odsvojenega deleža 100 in vrednost ob odsvojitvi 0,00 EUR. Priložila je notarski zapis SV 776/2003 z dne 17. 3. 2003 o pridobitvi poslovnega deleža, izpis elektronskega sporočila odvetniške pisarne B. in bilanco stanja družbe A. d.o.o. na dan 13. 5. 2013. Družba je bila izbrisana iz Sodnega registra 14. 5. 2013 na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg ... z dne .... Obveznosti plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe je prevzela edina družbenica C.C.. Iz popisnega lista izhaja, da je kapital pridobljen 17. 3. 2003 neodplačno, na podlagi notarskega zapisa SV 776/2003 z dne 17. 3. 2003.

3. Finančni organ navaja 2. in 3. točko 93. člena, prvi odstavek 97. člena in drugi odstavek 98. člena Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2), ki jih citira. Iz pogodbe je razvidno, da davek na dediščine in darila ni bil odmerjen. Tržne vrednosti tožnica ni dokazovala, saj k pogodbi ni bila predložena dokumentacija, iz katere bi davčni organ ugotovil tržno vrednost kapitala. Tožnica je napovedala negativno vrednost kapitala ob odsvojitvi. Finančni organ je 20. 11. 2017 in 4. 7. 2018 posredoval zahtevek za dopolnitev vložene napovedi in jo seznanil s svojimi ugotovitvami. Tožnica se ni odzvala in ni izkoristila možnosti sodelovanja v postopku.

4. Ker primerljive tržne vrednosti ni bilo mogoče ugotoviti iz uradnih evidenc je finančni organ pri ugotavljanju vrednosti izhajal iz vrednosti kapitala, kot je razvidna iz bilance stanja družbe A. d.o.o. v času pridobitve na dan 31. 12. 2002. Iz bilance stanja izhaja, da je vrednost deleža, ki ga je tožnica brezplačno pridobila, pripoznana po kapitalu v višini 20.059,26 EUR. Tožnica je pridobila 70 % delež, 30 % je bil v lasti družbe - lastni delež, katerega imetniki v d.o.o. so posredno lastniki (četrti odstavek 506. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD-1). Vrednost kapitala, razvidna iz knjigovodskih evidenc, sestoji iz osnovnega kapitala (8.763,14 EUR), rezerv iz dobička (8.387,58 EUR), čistega dobička iz poslovnega leta (1.573,19 EUR), prevrednotovalnih popravkov kapitala (1.335,34 EUR) in skupaj 100 % delež znaša 20.059,26 EUR.

5. Tožnica je bila v postopku, skladno z 41. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) pozvana, da dostavi posojilne pogodbe, ki so bile podlaga za posojilo družbe, ki je ob izbrisu pripoznano v višini 70.933,00 EUR ter ustrezno obrazložitev, s katero potrjuje vrednost družbe 0,00 EUR.

6. Ker vrednost ob odsvojitvi iz napovedi ne ustreza tržni vrednosti, tožnica pa v odmernem postopku ni predložila nikakršnih dokazil, se je davčni organ pri ugotavljanju davčne osnove pri odsvojitvi deleža družbe poslužil podatkov iz računovodskih izkazov družbe na dan 13. 5. 2013, iz katerih izhaja, da je družba imela pripoznanih kratkoročnih posojil v višini 70.933,00 EUR in 4.504,00 EUR poslovnih terjatev ter 502,00 EUR denarnih sredstev, skupaj 75.933,00 EUR sredstev, pripoznanega kapitala 65.634,00 EUR, od tega 49.992,00 EUR prenesenih dobičkov in 10.305 EUR kratkoročnih poslovnih obveznosti. Prejemnica posojil je bila do izbrisa družbe edina družbenica in odgovorna oseba. Z izbrisom je prišlo do zlitja upnika in dolžnika, zaradi česar je terjatev družbe kot upnika do družbenice kot dolžnice prenehala. Lastnica premoženja izbrisane družbe je postala družbenica sama.

7. Iz izpisa prometa na osebnem računu tožnice za obdobje 1.1. 2013 do 31. 12. 2013 izhaja, da je tožnica-družbenica 27. 3. 2017 (verjetno prav 27. 3. 2013 - opomba sodišča) družbi A. d.o.o. nakazala 12.000,00 EUR kot vračilo kredita. Finančni organ navaja, da pripada kapital d.o.o. lastnikom, ki so družbo ustanovili. Lastnikom pripada kapital, ki so ga vplačali kot vložek v podjetje, prav tako vsi pripisi dobičkov, če so bili v času poslovanja ustvarjeni (SRS 8). Finančni organ ugotavlja, da je bil v družbi A. d.o.o. vplačan osnovni kapital v znesku 8.763, 14 EUR, da je družba poslovala z dobičkom, celotni kapital družbe pa se je v letih od 2002 do 2013 povečal iz 20.059,26 EUR na 65.634,00 EUR, kjer glavnino kapitala predstavljajo preneseni čisti dobički družbe, kar izhaja iz računovodskih izkazov.

8. Finančni organ je pri odmeri upošteval vrednost deleža ob odsvojitvi v višini 65.634,00 EUR, kot izhaja celotna vrednost kapitala iz bilance stanja na dan 13. 5. 2013. Iz računovodskih podatkov izhaja, da družba finančno ni odvisna od tujih virov, saj je v večji meri financirana z lastnimi viri oziroma kapitalom, prav tako pa ni zadolžena (nima dolgoročnih, niti kratkoročnih obveznosti). Nasprotno, družba je v letu 2012 izkazovala za 1.395,00 EUR finančnih prihodkov iz danih posojil. Na straneh 4 do 7 obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidne izpis podatkov iz bilance stanja za obdobje od 2009 do 2012 in primerjava s podatki iz bilance stanja na dan 13. 5. 2013. Iz pregleda blokad na TRR družbe izhaja, da od ustanovitve do izbrisa ni imela likvidnostnih težav ali blokiranega računa.

9. Finančni organ je za leto 2013 ugotovil davčno osnovo za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov kot razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi na podlagi pripoznanih vrednosti družbe v računovodskih izkazih od 10 do 15 let imetništva družbe A. d.o.o. z vrednostjo ob pridobitvi 20.259,85 EUR, vrednostjo ob odsvojitvi 64.977,66 EUR in dobičkom v višini 44.717,81 EUR-kot skupno letno pozitivno davčno osnovo (stran 7 obrazložitve) in v skladu z 132. členom ZDoh-2 odmeril dohodnino po stopnji 10 % v višini 4.471,78 EUR (stran 9 obrazložitve). Sklicuje se na določbe drugega in četrtega odstavka ter 2. in 3. točke 97. člena, prvega in sedmega odstavka 98. člena, 152. člena, prvega in drugega odstavka 99. člena, prvega in drugega odstavka 132. člena in 132a. člena ZDoh-2 ter na določbe drugega odstavka 63. člena, 66. člena, 96. člena, 143. člena, 87. člena in 85. člena ZDavP-2.

10. Toženka se z odločitvijo strinja, za kar pojasni razloge. Navaja 5. člen, 76. člen in 77. člen ZDavP-2, ki jih citira. Davek je bil tožnici odmerjen na podlagi podatkov v davčni napovedi in na podlagi ugotovitev davčnega organa glede vrednosti družbe v času prenehanja. Tožnica ne ugovarja podatkom, ki jih je za odmero uporabil davčni organ, ampak oporeka opredelitvi izbrisa družbe kot odsvojitve kapitala. Toženka se ne strinja s stališčem tožnika, da v primeru izbrisa družbe z davčnega vidika ne pride do prenosa poslovnega deleža in da ni podana zakonska podlaga za obdavčitev, kar pojasni. Odgovarja na vprašanje, ali prenehanje družbe po,skrajšanem postopku postopku pomeni odsvojitev kapitala po določbah ZDoh-2. Sklicuje se na določbe 94. člena, 95. člena in 102. člena ZDoh-2, ki jih citira. Iz navedenih določb ZDoh-2 izhaja, da se za davčne namene izbris družbe v sodnem registru šteje kot odsvojitev kapitala. Iz podatkov v postopku izhaja ugotovitev finančnega organa, da je imel kapital družbe v času izbrisa določeno vrednost, zato je davčni organ skladno z 97. členom ZDoh-2 kot davčno osnovo od dobička iz kapitala ugotovil razliko med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Tožnica kot dokazilo za napačno razumevanje odsvojitve poslovnega deleža navaja sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, da v subjektu vpisa, ki je prenehal z začetkom stečajnega postopka, tudi poslovnih deležev dejansko ni več, ter da se zato poslovni delež v družbi, ki je prenehala, ne morejo prenesti na njegovega ustanovitelja in da zato ne more priti do obdavčitve. Toženka se s tem stališčem tožnice ne strinja, kar pojasni.

11. Tožnica izpodbija navedeno odločitev. Opozarja, da je bila družba A. d.o.o., katere imetnica poslovnega deleža je bila tožnica, dne 14. 5. 2013 izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku. V zadevi ni sporno, da je finančni organ dohodnino odmeril na podlagi odsvojitve deleža tožnice v družbi A. d.o.o. Tožnica je v pritožbi izpostavila, da prenehanje družbe tako ne predstavlja prenosa poslovnega deleža. Družba kot subjekt pravic in obveznosti ni izenačena z njenim poslovnim deležem, ki predstavlja vložek ustanovitelja v družbo. Prenehanje družbe po skrajšanem postopku ne pomeni prenosa poslovnega deleža na ustanovitelja te družbe. To še posebej velja, ko v primeru prenehanja družbe po skrajšanem postopku, ustanovitelj-tožnica sploh ne prejme izplačila ne v denarju, ne v naravi.

12. Tega ne ugotavljata davčna organa. Toženka se sklicuje na 94. člen Zdoh-2, po katerem se kot odsvojitev kapitala šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala in v nadaljevanju našteva primere in med njimi navaja tudi izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe ter druge primere izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če s tem zakonom ni drugače določeno. Na podlagi 94. člena ZDoh-2 pritožbeni organ sprejema materialnopravno nesprejemljivo in zgrešeno stališče, in sicer, da je za davčne namene izbris družbe iz sodnega registra šteti kot odsvojitev kapitala. Navedena določba predvideva kot pojem odsvojitve kapitala dejansko situacijo, ko pride do izplačila lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, bodisi v naravi bodisi v denarju. Torej je bistveno vprašanje ali je do kakršnegakoli izplačila lastniškega deleža tožnici ob prenehanju družbe A. d.o.o. v konkretnem primeru prišlo, bodisi v denarju ali v naravi, saj tega noben organ ne ugotavlja.

13. Prenehanje družbe v skrajšanem postopku ne pomeni dejanja prenosa poslovnega deleža. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da s prenehanjem družbe prenehajo poslovni deleži in ne, da se ti kakorkoli prenesejo. Sklicuje se na sklep Višjega sodišča v Ljubljani IV Cpg 621/2016 z dne 25. 5. 2016. Zaključek, ki izhaja iz navedenega sklepa je, da se poslovni delež v družbi, ki je prenehala (kot A. d.o.o.) ne prenašajo in da so ti prenehali. Finančni organ ne navaja določbe 94. člena ZDoh-2, saj je to določbo kot utemeljitev obdavčitve tožnice dodal pritožbeni organ. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženki naloži plačilo stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izvršljivosti odločbe o stroških dalje do plačila.

14. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

15. Tožnica v pripravljalnih vlogah očita neobrazloženost odgovora na tožbo, v katerem toženka ne oponira stališču tožnice, da ni prejela ničesar za svoj poslovni delež, ne v denarju, ne v naravi. Tožnica ponovno pojasnjuje svoje stališče, da prenehanje družbe po skrajšanem postopku po ZGD-2 ne predstavlja odsvojitve poslovnega deleža in da niso izpolnjeni pogoji za uporabo 94. člena ZDoh-2.

16. Tožba ni utemeljena.

17. Izpodbijana odločba je po presoji sodišča pravilna in skladna z zakonom. Sodišče se strinja tudi z razlogi, s katerimi odločitev v pravnem in dejanskem pogledu utemelji prvostopenjski organ in z razlogi, s katerimi pritožbene ugovore zavrne pritožbeni organ. Sodišče se sklicuje na razloge iz obrazložitve izpodbijane odločbe in odločbe pritožbenega organa ter ju v celoti ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

18. V obravnavani zadevi je sporna uporaba 94. člena ZDoh-2¹ oziroma je sporno vprašanje ali gre v obravnavani zadevi za odsvojitev poslovnega deleža. Po stališču tožnice, pri čemer se sklicuje na sodno prakso Višjega sodišča v civilni zadevi², se poslovni deleži v družbi, ki je prenehala, kot je to v primeru družbe A. d.o.o., ki je predmet tega postopka, ne prenašajo in so ti prenehali obstajati, ter zato po stališču tožnice ob prenehanju te poslovnega deleža ni nikomur odsvojila in da o prenosu poslovnega deleža v družbi A. d.o.o.ni mogoče govoriti. Sodišče sodi, da takšno stališče v obravnavanem primeru ni pravilno, saj bi to pomenilo, da se uvajajo civilne posledice prenehanja družbe, brez upoštevanja specialnega predpisa, to je ZDoh-2, ki v 94. členu določa davčne posledice v primeru prenehanja gospodarske družbe. Iz sodne prakse Upravnega sodišča³ izhaja, da v primeru prenehanja gospodarske družbe, gre z davčnega vidika za odsvojitev kapitala po 94. členu ZDoh-2, zato sodišče tezo, da prenehanje družbe ne predstavlja prenosa poslovnega deleža, kot jo zagovarja tožnik, v obravnavani zadevi kot neutemeljeno zavrača.

19. Sodišče sodi, da gre v obravnavanem primeru prenehanja družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku za primer odsvojitve kapitala po 94. členu ZDoh-2. Med strankama ni sporno, da je bila tožnica edina družbenica družbe A. d.o.o., ki je prenehala na podlagi pravnomočnega sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani Srg ... z dne ... ter bila 15. 4. 2013 izbrisana iz sodnega registra. Obveznost plačila morebitnih obveznosti izbrisane družbe A. d.o.o. je prevzela tožnica kot edina družbenica .

20. Tožnica je na stališču, da ni izpolnjen pogoj iz 94. člena ZDoh-2, ker v obravnavanem primeru po stališču tožnice ni prišlo do izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi. Davčnima organoma očita, da se glede tega nista posebej opredelila, oziroma da tega nista zanikala. Vendar pa se sodišče glede tega očitka ne strinja, da gre za napačno uporabo materialnega prava, saj iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kot tudi odločbe toženke izhaja, da je davčni organ pravilno, tudi po presoji sodišča, pristopil k ugotavljanju vrednosti poslovnega deleža, ki je odvisen od premoženja družbe in ugotovil, da se je celotni kapital družbe v letih 2002 do 2013 povečal iz 20.059,26 EUR na 65.634,00 EUR, kjer glavnino kapitala predstavljajo preneseni čisti dobički družbe, kar izhaja iz računovodskih izkazov te družbe. Tega tožnica ne more kar ignorirati.

21. Pri tem se finančni organ sklicuje na relevantne določbe ZDoh-2. Na podlagi 92. člena ZDoh-2 je dobiček iz kapitala dobiček, dosežen z odsvojitvijo kapitala. Na podlagi prvega odstavka 97. člena ZDoh-2 je davčna osnova od dobička iz kapitala razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Vrednost kapitala ob pridobitvi se določa v skladu z določbo 98. člena ZDoh-2, vrednost kapitala ob odsvojitvi pa se določa skladno z 99. členom ZDoh-2. Na podlagi prvega odstavka 99. člena ZDoh-2 se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje v prodajni ali drugi pogodbi navedena vrednost kapitala ob odsvojitvi. Če kapital ni odsvojen na podlagi pogodbe, ali če vrednost kapitala ob odsvojitvi ni razvidna iz pogodbe, ali če iz pogodbe ali drugih dokazil razvidna vrednost kapitala ne ustreza vrednosti kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času odsvojitve, se za vrednost kapitala ob odsvojitvi šteje primerljiva tržna cena kapitala ob odsvojitvi. V skladu z določbo prvega odstavka 132. člena ZDoh-2 je v relevantnem obdobju davčna stopnja 25 %, oziroma se glede na dobo imetništva znižuje vsakih pet let imetništva kapitala in znaša po dopolnjenih petih letih imetništva 15 %, desetih letih imetništva kapitala 10 %, 15. letih imetništva kapitala 5 % (drugi odstavek). V obravnavanem primeru je pravilno upošteval imetništvo od 10 do 15 let.

22. Tožnica je v napovedi za odmero dohodnine napovedala odsvojitev 100 % lastniškega deleža družbe A. d.o.o. in v popisnem listu izpolnila datum pridobitve 17. 3. 2003, kot način pridobitve navedla neodplačno in nabavno vrednost ob pridobitvi 0,00 EUR; datum odsvojitve 14. 5. 2013 in vrednost ob odsvojitvi 0,00 EUR. Finančni organ je tožnico dvakrat pozval k pojasnilu in jo seznanil s svojimi ugotovitvami, vendar brez uspeha, saj tožnica na pozive, ki jih je prejela, ni odgovorila. Pozval jo je med drugim tudi, naj dostavi posojilne pogodbe, ki so bile podlaga za posojilo družbe tožnici, ki je ob izbrisu pripoznano v višini 70.933,00 EUR, ter da pojasni vrednost družbe 0,00 EUR oziroma dostavi dokaze, da računovodski izkazi ne izkazujejo poštene vrednosti kapitala na dan 31. 12. 2002 in 13. 5. 2013, vendar tožnica ni predložila nikakršnih dokazil.

23. Tožnica v postopku ni predložila nobenih dokazil za svoje trditve, da ni prejela nobenega izplačila ne v denarju, ne v naravi, stanje kapitala v družbi ob prenehanju družbe pa nesporno izhaja iz njenih računodskih izkazov v višini, kot ga navaja finančni organ. Zato tudi v tožbi ne more biti uspešna s pavšalnimi trditvi glede tega. Iz poslovnih izkazov izhaja prav nasprotno, kar v obrazložitvi navaja tudi finančni organ⁴ (saj je tožnica med drugim prejela npr. posojila v višini 70.933,00 EUR - postavka pripoznanih kratkoročnih posojil, od katerih je npr. vrnila le 12.000 EUR), in iz katerih je razvidno, da znaša ob odsvojitvi (leta 2013) kapital 8 kot aktiva) 64.977,66 EUR, ob pridobitvi (leta 2003) pa 20.259,85 EUR. Zato sodišče kot pavšalne in nedokazane zavrača trditve tožnice, da ni prejela izplačila lastniškega deleža, saj iz bilanc stanja ni razvidno, da bi posojilo (v celoti) vrnila, torej je od družbe prejela denarna sredstva v obliki posojila, ki ga ni (v celoti) vrnila. Kolikor bi sredstva vrnila v celoti, bi ob likvidaciji na pasivni strani navedenega kapitala bila izkazana denarna sredstva v tej višini. Sicer pa v 94. členu ZDoh-2 ne izhaja, da bi se izplačilo lastniškega deleža moralo zgoditi prav v trenutku prenehanja družbe. Pa tudi sicer tožnica glede same višine ugotovljene davčne osnove v višini 44. 717,81 EUR ni v postopku ničesar pojasnila, tega pa ne pojasni niti v tožbi.

24. Sodišče sodi, da je finančni organ pravilno izvedel ugotovitveni postopek in ugotovil (ocenil) vrednost kapitala (100% deleža družbe A. d.o.o.) ob pridobitvi in ob odtujitvi (ob prenehanju družbe) ter pri tem upošteval javno objavljene podatke iz bilance stanja družbe za obdobje od 2009 do 2012 s primerjavo podatkov iz bilance stanja na dan 13. 5. 2013, ki jo je v postopku predložila tožnica.

25. Tožnici res ob izbrisu družbe ni bilo direktno izvršeno izplačilo poslovnega deleža v denarju, temveč je ta delež izkazan v aktivi bilance stanja (med drugim tudi v obliki prejetega posojila, kot izhaja iz postavke kratkoročna posojila), kar pomeni, da ji je bil denar posredno izplačan (v obliki posojila, ki ga ni vrnila). Zato sodišče zavrača ugovor tožnice, da ni prejela izplačila lastniškega deleža v primeru prenehanja družbe. Drugačno stališče bi pomenilo, da gre v obravnavanem za neobdavčljivo odsvojitev kapitala, za kar pa v ZDoh-2 glede na konkretne okoliščine primera po presoji sodišča ni podlage.

26. Sodišče sodi, da je vrednost kapitala ob pridobitvi in odsvojitvi pravilno ugotovljena (na podlagi razpoložljivih računovodskih izkazov - bilanc stanja, ki jih tožnica ne prereka) ter s tem tudi davčna osnova za davek od dobička iz kapitala, kot razlika med vrednostjo kapitala ob pridobitvi in vrednostjo kapitala ob odsvojitvi, kot je ugotovil davčni organ na podlagi izkazov bilance stanja, kot je obrazloženo v izpodbijani odločbi. Tožnica pa tudi sicer vrednost družbe, ki je bila skozi leta pripoznana v računovodskih izkazih in posledično ugotovljeni davčni osnovi za odmero dohodnine od kapitala po vsebini ne ugovarja, saj se predvsem ne strinja z razlago 94. člena ZDoh-2, ki ji nasprotuje. Glede tega pa po že povedanem sodišče sodi, da so njeni očitki neutemeljeni.

27. Po povedanem je materialno pravo pravilno uporabljeno, izpodbijana odločba vsebuje vse obvezne sestavine, ki jih mora vsebovati upravni akt po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku ter ustreza standardu obrazloženosti upravnih odločb. Tožničini očitki, da se organa nista opredelila do vprašanja, ki ga tožnica izpostavlja tudi v tožbi, da ni prejela nobenega izplačila ne v denarju ne v naravi, pa so po povedanem neutemeljeni, saj se oba davčna organa sklicujeta na uradne računovodske izkaze (bilance stanja za obdobje 2009-2012) družbe D. d.o.o. in bilanco stanja na dan 13. 5. 2013, ki jo je v postopku predložila tožnica in na tej podlagi pojasnita vrednost navedene družbe ob pridobitvi in odtujitvi (prenehanju). Tožnica drugačnih podatkov in pojasnil v postopku pa ni predložila. Iz ugotovitev davčnega organa po že povedanem med drugim izhaja, da je tožnica prejela posojilo, ki ga ni vrnila v celoti, kar po presoji sodišča pomeni, da ji je posredno bilo izvršeno izplačilo iz družbe, zato očitek, da ni prejela ničesar ne v denarju ne v naravi po mnenju sodišča ne drži.

28. Očitek, da finančni organ ne omenja 94. člena ZDoh-2, je utemeljen, ker pa je to pomanjkljivost odpravila toženka, sodišče ta tožbeni očitek zavrača kot irelevanten.

29. Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

30. Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave (sojenje na seji), saj v zadevi dejansko stanje ni sporno, sporno je pravno vprašanje, predvsem uporaba 94. člena ZDoh-2 (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

31. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

-------------------------------
¹ Določba 94. člena določa: Za odsvojitev kapitala po tem poglavju se šteje vsaka odsvojitev kapitala ali dela kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, unovčitev investicijskega kupona, izplačilo sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije investicijskega sklada, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izplačilo lastniškega deleža v primeru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, izstopa ali izključitve ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali v naravi, če ni s tem zakonom drugače določeno.
² Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, IV Cpg 621/2016 z dne 25. 5. 2016.
³ Primerjaj sodbo Upravnega sodišča I U 579/2019 z dne 11. 2. 2020.
⁴ Izpis podatkov bilance stanja za obdobje 2009-2012 in primerjava s podatki iz bilance stanja na dan 13. 5. 2013, ki ga je dostavila tožnica, je sestavni del obrazložitve izpodbijane odločbe na straneh 4 do 6.

Datum zadnje spremembe:

04.11.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 765/2015
• UPRS sodba I U 1107/2014
• UPRS sodba II U 286/2016