UPRS Sodba IV U 95/2021-34

Jedro

Izbrani kandidat je pogoj za imenovanje notarja, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, dokazoval z najemno predpogodbo za poslovni prostor (obstoječega) notariata, vključno z ognjevarnim arhovim, ki je bila veljavno sklenjena pod odložnim pogojem, torej da bo začela pogodba učinkovati, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje določenega kandidata za notarja) in sicer z učinkom za nazaj, s čimer je izkazan ta zakonski pogoj za imenvoanje notarja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo št. 704-13/2020 z dne 24. 5. 2021 odločila, da se za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ... imenuje A.A. Iz obrazložitve odločitve izhaja, da je tožena stranka na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o notariatu (v nadaljevanju ZN) in skladno z Odredbo o številu in sedežih notarskih mest (v nadaljevanju Odredba), v Uradnem listu RS, št. 69 z dne 15. 5. 2020 objavila razpis za eno prosto notarsko mesto s sedežem v ..., na katerega se je prijavilo osem kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, pri čemer sta dve kandidatki tekom postopka svojo prijavo umaknili. Tožena stranka je po pregledu kandidatur ugotovila, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo razpisne pogoje, zato je njihove kandidature posredovala v mnenje Notarski zbornici Slovenije in za pet prijavljenih kandidatov, ki opravljajo odvetniški poklic, za mnenje v smislu 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, zaprosila tudi Odvetniško zbornico Slovenije.

2. Notarska zbornica Slovenije je v mnenju št. 441/2021 z dne 15. 3. 2021 ocenila, da je najprimernejši kandidat za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v ... A.A. Odvetniška zbornica Slovenije, pa v dopisu št. 183/2021 z dne 3. 2. 2021 ni navedla dejstev ali okoliščin, na podlagi katerih bi prijavljene kandidate, za katere je podala mnenje, ocenila kot neprimerne za opravljanje notariata oziroma bi kazale na dvom o izpolnjevanju pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

3. Ministrica za pravosodje je s sklepom št. 704-13/2020 z dne 22. 2. 2021 imenovala člane komisije za izvedbo izbirnega postopka (v nadaljevanju komisija), ki je po zaključenem izbirnem postopku ministrici, pristojni za pravosodje, podala mnenje, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 10.a člena ZN za imenovanje za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ... Iz mnenja je razvidno tudi doseženo število točk doseženih na ustnem razgovoru. Ministrica je v skladu s svojimi pristojnostmi izbrala kandidata A.A., ki je v okviru ustnega razgovora pred komisijo dosegel najboljšo oceno strokovne usposobljenosti.

4. Presoja izpolnjevanja pogojev za zasedbo prostega notarskega mesta za izbranega kandidata temelji na izpisku iz matičnega registra o rojstvu za izbranega kandidata, iz katerega izhaja, da je izbrani kandidat državljan Republike Slovenije, iz omenjenega izpiska pa tudi ni razvidno, da bi mu bila odvzeta poslovna sposobnost. Prav tako je iz navedenega izpiska razviden rojstni datum kandidata, ......, kar pomeni, da še ni dopolnil 64 let. Splošna zdravstvena zmožnost izbranega kandidata je izkazana z zdravniškim spričevalom, ki ga je 21. 5. 2020 izdal Medicinski center ... d.o.o. Iz predloženega notarsko overjenega prepisa diplome št. 81/98 z dne 3. 6. 1998 izhaja, da je izbrani kandidat končal univerzitetni študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, kar pomeni tudi, da aktivno obvlada slovenski jezik in tako izpolnjuje tudi pogoj iz 7. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Kandidat je vlogi priložil tudi notarsko overjeno Potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, iz katerega izhaja, da je 23. 1. 2002 opravil pravniški državni izpit, torej izbrani kandidat izpolnjuje tudi pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Na podlagi predloženih dokazil je ministrstvo ugotovilo, da izbrani kandidat izpolnjuje tudi pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN, kar je razvidno iz kopije delovne knjižice, kopije odločbe Notarske zbornice Slovenije o imenovanju za notarskega pomočnika z dne 16. 4. 2007 in kopije sklepa Notarske zbornice Slovenije o vpisu v imenik notarskih pomočnikov z dne 29. 5. 2007. Izbrani kandidat je v ta namen priložil tudi več priporočilnih pisem, in sicer priporočilo notarja N.N., priporočilo župana Občine Braslovče, U.U., ter priporočilo župana Občine Polzela, V.V., vsa z dne 20. 5. 2020, poleg tega pa tudi večje število potrdil o udeležbi na različnih izobraževanjih, usposabljanjih in delavnicah.

5. Izbrani kandidat je svoji vlogi priložil tudi najemno predpogodbo z dne 20. 5. 2020, ki jo je sklenil z notarjem N.N. kot najemodajalcem, ki glede na opis, velikost in število pisarniških prostorov predstavljajo primerno in zadostno površino prostora, v katerem bo kandidat opravljal notariat, sprejemal in obravnaval stranke ter izvajal pisarniško poslovanje. Prav tako je s predložitvijo najemne predpogodbe izbrani kandidat izkazal tudi da ima opremo, ki je potrebna in primerna za opravljanje notariata, zaradi česar je tožena stranka presodila, da izbrani kandidat v celoti izpolnjuje pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

6. Po zaključenem izbirnem postopku je komisija ministrici podala mnenje, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 10.a člena ZN za imenovanje za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ..., kar pomeni, da so ustrezno strokovno usposobljeni za imenovanje za notarja ter izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Ministrica za pravosodje je v skladu z izbirno pravico iz prvega odstavka 10.a člena ZN po seznanitvi z mnenjem komisije in mnenjem Notarske zbornice Slovenije z dne 15. 3. 2021, po vpogledu v upravni spis št. 704-13/2020 ter skladno s sodbo Vrhovnega sodišča RS št. I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018 vse kandidate ocenila kot primerne, pri čemer je, upoštevaje oceno strokovne usposobljenosti prijavljenih kandidatov, kot ta izhaja iz mnenja komisije št. 704-13/2020 z dne 25. 3. 2021, kot najprimernejšega kandidata za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v ... izbrala kandidata A.A.

7. Tožnik B.B. v tožbi in vseh nadaljnjih vlogah ( 30. 7. 2021 in 3. 9. 2021) navaja, da odločitev temelji na nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično zaradi napačnega sklepa o dejanskem stanju ter napačne uporabe materialnega prava. Kot relevantno za to tožbo navaja odločitev ministrice v delu, ki se nanaša na izbranega kandidata in izpolnjevanje 8. točke prvega odstavka in 2. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN ne izpolnjuje niti kandidatka C.C., izpolnjuje pa navedene pogoje tožnik, kot tretje najbolje ocenjeni kandidat za notarsko mesto. Zahtevanih pogojev (glede opreme in prostorov oziroma glede splošne zdravstvene zmožnosti) ne izpolnjujejo niti kandidati, ki so bili s strani komisije ocenjeni slabše od tožnika. Sklicuje se na odločitev Vrhovnega sodišča, ki je v sodbi I Up 1/2021 z dne 20. 1. 2021 v 7. do 9. točki obrazložitve zapisalo, da lahko minister opravi izbiro le med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje iz 8. člena ZN, in sodbo Vrhovnega sodišča I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018.

8. Navaja, da je izbrani kandidat je kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN predložil najemno predpogodbo z dne 20. 5. 2020, sklenjeno z najemodajalcem N.N., ki je v času roka za prijavo (do 1. 6. 2020) bila veljavna. Sklenjena je bila le predpogodba, da bo kasneje in ne prej kot 1. 1. 2021 sklenjena najemna pogodba in še to le pod pogojem, da bo A.A. imenovan za notarja v ... Slednja nima vseh bistvenih sestavin in sicer nista določena višina najemnine in rok plačila, kar pomeni, da predpogodba ne veže (tretji odstavek tretjega člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Prav tako v času roka za prijavo na razpis, A.A. ni imel opreme in prostorov, potrebnih in primernih za opravljanje dejavnosti, niti ni imel železne blagajne.

9. Poslovnih prostorov, v katerih je v času roka za prijavo na razpis sedaj poslujoči notar v ... opravljal notariat, ni mogel noben od prijavljenih kandidatov za to isto notarsko mesto v ... prijaviti kot prostore, s katerimi bi izpolnil pogoj po 8. točki prvega odstavka 8. člena ZN. Imeti prostore pomeni, da jih lahko v vsakem trenutku sam uporabljaš, prostorov, v katerih sedanji notar še opravlja notariat in so torej zasedeni, pa neka druga oseba v tem istem trenutku ne more uporabljati za samostojno opravljanje notariata. Poleg tega je isti notar N.N. za iste poslovne prostore že en dan pred sklenitvijo prej navedene predpogodbe sklenil dogovor z dne 19. 5. 2020 z drugim kandidatom za notarja v tem razpisu, D.D., ki je po vsebini zelo podoben prej navedeni predpogodbi.

10. Pojasnjuje tudi, da je kandidat A.A. v svoji prijavi na razpis z dne 22. 5. 2020 in življenjepisu navajal podatke, ki se ne skladajo s predloženim dokazili. Tako je v življenjepisu navedeno, da je bil odvetniški pripravnik pri odvetniku P.P. strjeno od 1. 10. 1998 do 1. 6. 2002, čeprav iz delovne knjižice izhaja, da je bil pri temu odvetniku zaposlen od 1. 10. 1998 do 30. 9. 2000 in nato po krajši pavzi od 6. 10. 2000 do 25. 8. 2002. Prav tako je v življenjepisu navedel, da je od 1.6.2007 dalje, kot je notarski pomočnik pri notarju N.N., nadomeščal notarja kot notarski namestnik, v prijavi na razpis pa je navedel, da je lahko zaradi predhodnih delovnih izkušenj pri notarju že takoj od začetka (29. 5. 2007) v polnem obsegu nadomeščal notarja skladno z določbo četrtega odstavka 103. člena ZN, torej kot notarski namestnik. To ne more držati, saj zakon določa (sprememb zakona v tem delu ni bilo), da je lahko notarski namestnik tisti notarski pomočnik, ki ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državniškem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu (peta točka prvega odstavka 8. člena ZN). Od dne 29. 5. oz. 1. 6. 2007, ko je kandidat začel delati kot notarski pomočnik pri notarju N.N., kandidat še ni izpolnjeval pogoja enega leta dela pri notarju, sodišču, odvetniku, ... po pravosodnem izpitu. Pravosodni izpit je namreč opravil 23. 1. 2002 (izhaja iz potrdila o opravljenem pravniškem državniškem izpitu z dne 23. 1. 2002), po temu datumu pa je imel do 25. 8. 2002, ko je prenehal biti zaposlen pri odvetniku P. (v življenjepisu je narobe navedeno, da je to bilo le do 1. 6. 2002), le sedem mesecev in dva dni praktičnih izkušenj pri odvetniku in ne zahtevanega enega leta. Delovno mesto vodje pravno kadrovskega oddelka Zavoda za zdravstveno zavarovanje, OE ..., namreč ne spada pod kategorijo notarjev, sodišča, odvetnikov. Funkcije notarskega namestnika torej ni mogel opravljati že takoj po zaposlitvi pri notarju N.N., če pa je to počel, je počel nezakonito. Nepravilnosti, navedene v tem odstavku, kažejo vsaj na nenatančnost kandidata (tudi pri tako pomembni zadevi, kot je prijava na razpis za notarja), ki pa je pri opravljanju notarskega dela bistvenega pomena.

11. Glede kandidatke C.C. navaja, da je bila glede strokovnosti s strani komisije ocenjena kot drugi najboljši kandidat. Kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja glede opreme in prostorov je kandidatka k prijavi predložila najemno pogodbo z dne 28. 5. 2020, iz katere izhaja, da se začne uporabljati šele 1. 1. 2021 in le pod pogojem, da bo najemnica imenovana za mesto notarke s sedežem v ... Iz četrtega odstavka drugega člena pogodbe izhaja, da je najemnica upravičena prostore na svoje stroške dodatno opremiti tako, da bodo ustrezni za opravljanje notarske službe, kar pomeni, da prostori še niso bili ustrezno opremljeni (določena oprema, ki se je najela, je sicer navedena v tretji alineji drugega odstavka prvega člena pogodbe). Tudi sicer se najemna pogodba nanaša na poslovne prostore, ki v stavbi, v kateri naj bi bili, ne obstajajo, saj je tam po podatkih GURS le eno stanovanje, v katerem se poslovna dejavnost ne more opravljati. Kandidatka je priložila tudi predračun z dne 28. 5. 2020 za ognjevarno omaro in ponudbo z dne 26. 5. 2020 za ECOSYS- M4I25idn, kar je laserski tiskalnik, kopirni stroj in barvni skener. Ker je Vrhovno sodišče sprejelo jasno razlago, da morajo kandidati izpolnjevati pogoje iz osmega člena ZN najkasneje ob izteku roka za prijavo na razpis, 1. 6. 2020, kandidatka pa v času roka za prijavo ni imela veljavne najemne pogodbe niti za prostore, niti za pretežni del opreme, prav tako ponudba in predračun za dva kosa opreme (ognjevarna omara ter laserski tiskalnik, kopirni stroj in barvni skener) še ne dokazujeta imetništva teh stvari, niti kandidatka ni izkazala, da ima železno blagajno za hrambo oporok, kar zahteva prvi odstavek 33. člena Pravilnika o poslovanju notarja, v času odprtega roka za prijavo na razpis, kandidatka C.C. ni izpolnjevala razpisnih pogojev.

12. Prav tako kandidatka v svojem življenjepisu, ki ga je priložila k prijavi z dne 29. 5. 2020, navaja podatek, ki se ne sklada s predloženimi dokazili. Tako je navedeno, da je bila od novembra 2010 do 31. 8. 2014 notarska pomočnica pri notarju K.K. iz Celja, vendar iz priložene odločbe Notarske zbornice Slovenije z dne 20. 12. 2010 izhaja, da je bila za notarsko pomočnico imenovana šele 20. 12. 2010, iz sklepa Notarske zbornice Slovenije z dne 5. 1. 2011 pa izhaja, da je bila šele dne 5. 1. 2011 vpisana v imenik notarskih pomočnikov. To pomeni, da ne drži navedba v življenjepisu, da je bila kandidatka notarska pomočnica že od novembra 2010. Nepravilnost, navedena v tem odstavku, kaže vsaj na nenatančnost kandidatke (tudi pri tako pomembni zadevi, kot je prijava na razpis za notarja), ki pa je pri opravljanju notarskega dela bistvenega pomena.

13. Glede kandidatke E.E., ki je bila glede strokovnosti s strani komisije ocenjena kot četrti najboljši kandidat, torej slabše kot tožnik, navaja, da je kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja splošne zdravstvene zmožnosti kandidatka k prijavi z dne 29. 5. 2020 priložila zdravniško spričevalo z dne 7. 3. 2019, torej več kot eno leto in dva meseca staro spričevalo. Ministrstvo jo je pozvalo na dopolnitev vloge z aktualnim zdravniškim spričevalom, ki ga je kandidatka predložila 15. 6. 2020, torej po poteku roka za razpis, kar pomeni, da kandidatka ni izkazala izpolnjevanja razpisnega pogoja o splošni zdravstveni zmožnosti. Prav tako kandidatka ni izpolnila pogoja glede opreme in prostorov, ker je glede na določbo tretjega odstavka 9. člena pogodbe jasno, da gre za navidezno najemno pogodbo in da bo najemnica dejansko imela prostore v uporabi šele po tem, ko in če bo izbrana za notarko s sedežem v ... Poleg tega ni nobenega dokazila, da se vsa oprema, ki je navedena v najemni pogodbi (tretji člen) dejansko nahaja v poslovnih prostorih oziroma, da jo je najemodajalec sploh imel. Predvsem ni dokazila o ognjevarni omari. Kandidatka tudi ni izkazala, da ima železno blagajno za hrambo oporok, kar zahteva prvi odstavek 33. člena Pravilnika o poslovanju notarja.

14. Glede kandidata D.D., ki je bil s strani komisije glede strokovnosti ocenjen kot peti najboljši kandidat, torej slabše kot tožnik, navaja, da iz predloženega Sporočila zavarovancu zdravnice splošne ambulante z dne 22. 5. 2020 ni mogoč zaključiti, da je kandidat splošno zdravstveno zmožen, poleg tega pa ugotovitve v sporočilu ne izhajajo iz neposrednega zdravstvenega pregleda kandidata s strani zdravnice, ampak le iz zdravstvene dokumentacije, za katero pa ni jasno, kako stara je. Prav tako v času odprtega roka za prijavo na razpis kandidat ni imel sklenjene veljavne najemne pogodbe in torej ni imel opreme (dodatek z dne 11. 6. 2020) in prostorov, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata, prav tako pa kandidat ni izkazal splošne zdravstvene zmožnosti, kar pomeni, da ni izpolnjeval razpisnih pogojev.

15. Glede kandidatke F.F., ki je bila glede strokovnosti s strani komisije ocenjena kot šesti najboljši kandidat, navaja, da je kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja glede prostorov k prijavi predložila najemno pogodbo z dne 29. 5. 2020 med T. trgovska družba d.d. kot najemodajalcem in kandidatko kot najemnico (dokumentacija pod zap. št. 13 Spisa MP) ter po pozivu ministrstva na dopolnitev prijave, ker najemodajalec po podatkih zemljiške knjige ni bil lastnik v najem danega prostora, še kupoprodajno pogodbo z dne 27. 5. 2020 med M. d.o.o. kot prodajalcem in T. trgovsko družbo d.d. kot kupcem, ki stopi v veljavo, če bo v razpisnem postopku za prosto notarsko mesto s sedežem v ... za notarko izbrana F.F. Poleg tega iz tretjega člena najemne pogodbe izhaja, da je treba prostore še preurediti in da bo (t.j. v prihodnosti) to naredil najemodajalec, primopredaja prostorov pa bo opravljena do 1. 8. 2020. Glede na potrebno preureditev in dejstvo, da je bila najemna pogodba 29. 5. 2020, primopredaja preurejenih prostorov ne bi mogla nastopiti do 1. 6. 2020, ko je potekel razpisni rok. Poleg tega iz priloženega izpisa podatkov GURS z dne 14.6.2021 o delu stavbe št. 4 v stavbi št. ... v k.o. ..., ki je predmet najema, izhaja, da gre za trgovski del, ki pa ne more biti primeren za opravljanje notariata. Iz navedenega izhaja, da kandidatka v času odprte prijave na razpis (15. 5. -1. 6. 2020) še sploh ni bila najemnica poslovnih prostorov, prostori pa niti niso bili urejeni za opravljanje notariata. To pomeni, da kandidatka ni imela primernih prostorov za notariat.

16. Glede opreme kandidatka v dopolnitvi svoje prijave (dokumentacija pod zap. št. 30 spisa MP) navaja, da naj bi iz seznama osnovnih sredstev z dne 21. 1. 2020 med drugim izhajalo, da ima tudi ognjevarno omaro, vendar to iz seznama ne izhaja. Poleg tega je kandidatka glede stacionarnega telefona predložila račun, ki se nanaša na lokacijo Ulica ... 1, Celje, kar pa ni lokacija poslovnih prostorov, ki naj bi bili namenjeni opravljanju notariata, saj se ti nahajajo na naslovu ... cesta 8, ... Glede opreme torej kandidatka ni izkazala, da ima ognjevarno omaro, ki jo zahteva 32. člen Pravilnika o poslovanju notarja, in stacionarni telefon na lokaciji poslovnega prostora.

17. Glede na navedeno nobeden od prijavljenih kandidatov, razen tožnika, ne izpolnjuje vseh pogojev po prvem odstavku 8. člena ZN in bi jih moralo Ministrstvo za pravosodje izločiti že v prvi fazi postopka izbire (peti odstavek 10. člena ZN) in sploh ne bi smeli priti v izbirni postopek, ki ga je opravljala strokovna komisija (10.a člen ZN). Ker tega ni storilo že ministrstvo, niti kasneje ministrica, naj to s sodbo stori sodišče oziroma podredno v ponovljenem postopku ministrstvo oziroma minister.

18. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da izpolnjuje pogoje za imenovanje za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ... Iz podatkov v spisu (izpiska iz matičnega registra o rojstvu) izhaja, da je državljan Republike Slovenije, iz omenjenega izpiska pa tudi ni razvidno, da bi mu bila odvzeta poslovna sposobnost. Prav tako je iz navedenega izpiska razviden rojstni datum, ..., kar pomeni, da še ni dopolnil 64 let. Splošna zdravstvena zmožnost je izkazana z zdravniškim spričevalom, ki ga je dne 25. 5. 2020 izdal JZ ZD ..., dispanzer medicine dela, prometa in športa. Izpolnjevanje pogoja iz tretje točke prvega odstavka 8. člena ZN (strokovni naziv univerzitetni diplomirani pravnik, pridobljen v Republiki Sloveniji) izhaja iz dokazila, ki ga je pridobilo ministrstvo. Na tej podlagi je mogoče hkrati tudi ugotoviti, da tožnik aktivno obvlada slovenski jezik ter tako izpolnjuje tudi pogoj iz 7. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Ministrstvo je pridobilo tudi podatek, da je tožnik 24. 11. 2005 opravil pravniški državni izpit, kar pomeni, da izpolnjuje tudi pogoj iz 4. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Na podlagi potrdila Odvetniške zbornice Slovenije o vpisu v imenik odvetnikov z dne 20. 5. 2020 izhaja, da tožnik izpolnjuje tudi pogoj iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN, saj je bil z dnem 1. 9. 2007 vpisan v imenik odvetnikov in to ostaja še do danes. Tožnik je v prijavi navedel tudi svoje izkušnje in predložil potrdilo o uspešnem zaključku izobraževanja za mediatorja.

19. Tožnik je k prijavi priložil tudi dokazila, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Iz najemne pogodbe za poslovni prostor z dne 25. 5. 2020 izhaja, da ima v najemu poslovni prostor v prvem nadstropju na naslovu ... z ID znakom: del stavbe ... in s površino 45,40m2, na katerem ima tožnik v svojo korist vknjižen užitek za uporabo prostora za opravljanje odvetništva. Z najemno pogodbo z dne 25. 5. 2020 se je ta poslovni prostor dal v najem tožniku tudi za opravljanje dejavnosti notariata. Iz drugega člena najemne pogodbe izhaja, da so vsa oprema in vse premičnine, ki se nahajajo v poslovnem prostoru, last tožnika. Prav tako je našteta večja oprema (med drugim tudi ognjevarna železna omara in zavarovana železna blagajna). Priložena je tudi Pogodba o prevzemu pravic, obveznosti in osnovnih sredstev z dne 21. 10. 2007, s katero je tožnik kot odvetnik od odvetnice M.B. med drugim prevzel osnovna sredstva. Za ognjevarno železno omaro za notarske listine je priložen račun prodajalca T. d.o.o. št. 200395 z dne 22. 5 .2020 s ponudbo in specifikacijo. Pisarna ima telefonski priključek (2 telefonski številki) z internetom (Pogodba Telekom Slovenije d.d. o naročniškem razmerju za uporabo širokopasovnih storitev Siol št. ... z dne 11. 3. 2020), daljinsko ogrevanje, tekočo vodo v WC-jih, dve klimatski napravi za klimatiziranje, od tega ena tudi za ogrevanje. Priloženi so računi za računalnike (dva kompletna namizna računalnika z monitorjema in en prenosni računalnik), za multifunkcijsko napravo - kopirni stroj, tiskalnik, skener in faks, za tiskalnik, za čitalec za kartice in kartica za digitalno potrdilo.

20. Iz mnenja komisije ministrstva po zaključenem izbirnem postopku izhaja, da vsi kandidati, torej tudi tožnik, izpolnjujejo pogoje iz drugega odstavka 10a. člena ZN za imenovanje za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ..., kar pomeni, da so ustrezno strokovno usposobljeni za imenovanje za notarja ter izpolnjujejo pogoj iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Tožnik je podal tudi izjavo, da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega bi bil moralno nevreden za opravljanje notariata, kar je preverilo tudi ministrstvo.

21. Glede na to, da tožnik izpolnjuje vse zakonske in razpisne pogoje in da je komisija ministrstva ocenila njegovo strokovno usposobljenost z najvišjo oceno izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske in razpisne pogoje, bi ministrica za pravosodje morala za razpisano notarsko mesto imenovati za notarja tožnika. Ker tega ministrica ni storila, tožnik predlaga, da to stori neposredno sodišče.

22. Tožnik zato primarno predlaga, da sodišče samo sprejme odločitev, ker se z imenovanjem na notarsko mesto že mudi, saj se sedanji notar želi upokojiti, poleg tega pa bo z dnem 31. 12. 2021 pri njemu nastopil razrešitveni razlog, saj se bo izteklo leto, v katerem je dopolnil starost 70 let (zadnja alineja drugega odstavka 19. člena ZN). Iz zemljiškoknjižnega izpiska z dne 11. 5. 2020 za del stavbe ..., ki je kot priloga priložen k prijavi na razpis kandidata A.A., izhaja, da je N.N., ki je sedanji notar, rojen ...

23. Glede na vse navedeno tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo, zavrne prijave A.A., C.C., E.E., D.D. in F.F. na razpisano prosto notarsko mesto s sedežem v ..., objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69 z dne 15. 5. 2020 ter za notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ... imenuje tožnika. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga, da se tožbi ugodi in izpodbijana odločba odpravi ter zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

24. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tožnikove navedbe prereka, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja in se v celoti sklicuje na obrazložitev izpodbijane odločbe. Dodatno navaja, da ZN ne določa, kakšna oprema in kakšni prostori so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Da kandidati zadostijo terminu »ima opremo in prostore«, pa morajo v postopku podaje prijav slednjim priložiti dokazila o razpolaganju z ustrezno opremo in prostori, kar je vseh šest kandidatov, za katere je bilo ugotovljeno, da izpolnjujejo pogoje, najkasneje v dopolnitvi prijave tudi storilo. Pri tem za vrstni red izbire kandidata za prosto notarsko mesto ni pomembno, kateri izmed kandidatov ta pogoj izpolnjuje bolje.

25. Kandidati so izpolnjevanje pogoja primernih prostorov in opreme izkazali zlasti z veljavno sklenjenimi pogodbami, ki so jih priložili prijavam. Gre za primere pogodb, sklenjenih z odložnim pogojem - pogodba bo začela učinkovati šele, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje določenega kandidata za notarja) in sicer z učnikom za nazaj. Slednje pomeni, da je pogodba veljavna od dneva sklenitve pod odložnim pogojem, da je določen kandidat imenovan. O tem, od katerega trenutka bo pogodba učinkovala, če nastane odložni pogoj, se lahko stranki dogovorita (v pogodbi to vprašanje izrecno uredita). Če se na začetku učinkovanja pogodbe ne dogovorita ničesar, bo pogodba učinkovala od dneva sklenitve.

26. V zvezi z navedbami tožnika, da predpogodbi, priloženi prijavama dveh kandidatov, ne vsebujeta bistvenih sestavin najemne pogodbe (da v njih ni določena vsaj višina najemnine), tožena stranka sodišču predlaga, da o tem odloči kot o predhodnem vprašanju.

27. Nadalje po mnenju tožene stranke splošna zdravstvena zmožnost pomeni odsotnost zdravstvenih težav, ki bi notarju onemogočale opravljanje notarske dejavnosti. Dokazila so v vsakem primeru lahko le splošne narave, in sicer tako z vidika, da gre za občutljive osebne podatke, kot tudi z vidika enake dostopnosti do delovnega mesta. Pretirano zaostrovanje pogojev bi slednje vsekakor onemogočilo.

28. Tožena stranka navedbam tožeče stranke v zvezi s presojo izpolnjevanja pogojev iz 2. oziroma 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN posameznih kandidatov nasprotuje. Navaja, da je bila najemna predpogodba med N.N. kot najemodajalcem in A.A. kot najemojemalcem sklenjena 20. 5. 2020. Iz nje je razviden odložni pogoj, da bosta stranki v primeru imenovanja najemnika za notarja v ... sklenili najemno pogodbo, po kateri bo najemodajalec oddal, najemnik pa sprejel v najem opremljen poslovni prostor, ki je že sedaj namenjen opravljanju notariata. V zvezi z navedbo tožeče stranke, da predpogodba ne vsebuje bistvenih sestavin najemne pogodbe (da nista določena višina najemnine in rok njenega plačila), tožena stranka sodišču predlaga, da o tem odloči v okviru predhodnega vprašanja. Tožeča stranka še navaja, da Pravilnik o poslovanju notarja terja razpolaganje notarja tudi z »železno blagajno«, vendar pa tožena stranka ugotavlja, da je v najemni predpogodbi med N.N. in A.A. navedeno, da bo v primeru imenovanja slednjega za notarja prevzel popolnoma opremljen poslovni prostor, v katerem je dejavnost notarja do sedaj opravljal N.N., v katerem pa se nahaja tudi ognjevaren arhiv.

29. Tožena stranka prav tako ne vidi ovire, da je N.N. en dan prej, to je 19. 5. 2020, sklenil dogovor z drugim kandidatom za notarja, prav tako pod odložnim pogojem, saj je zadevno prosto mesto razpisano le za enega notarja.

30. A.A. je na prvi strani prijave navedel, enako pa izhaja tudi iz Priporočila N.N. z dne 20. 5. 2020, da je od 29. 5. 2007 oziroma od 1. 6. 2007 pri notarju N.N. opravljal vsa najzahtevnejša dela in ga takoj začel tudi v polnem obsegu nadomeščati. Iz dokumentacije tako ne izhaja, kdaj točno je bil notar odsoten, zato tudi ni razvidno (ne-)izpolnjevanje pogoja A.A., kot notarskega začasnega namestnika, iz četrtega odstavka 103. člena ZN, kar mu očita tožeča stranka.

31. Tudi za C.C. tožnik ugotavlja, da naj ne bi razpolagala z ustreznimi prostori in opremo za opravljanje notariata. Tožena stranka ugotavlja, da je v drugem odstavku 2. člena najemne pogodbe za poslovne prostore, sklenjeno med G.G. ter C.C. dne 28. 5. 2020 navedeno, da se sklepa za nedoločen čas in velja od dne podpisa vseh pogodbenih strank, uporabljati pa se začne 1.1. 2021 pod pogojem, da bo najemnica imenovana na mesto notarke s sedežem v ... Gre za opremljene poslovne prostore na naslovu ... cesta 5, .... Tožena stranka tako ugotavlja, da je pogodba veljavno sklenjena od 28. 5. 2020, pod odložnim pogojem. Prilogi je C.C. priložila fotografije in druge dokumente, med drugimi tudi predračun št. 20-030-000353 z dne 28. 5. 2020 za ognjevarno omaro in ponudbo št. PO-67-000010 z dne 26. 5. 2020 za multifunkcijsko napravo, kar je skupno tožena stranka štela kot zadosten dokaz v zvezi z ustrezno opremljenostjo prostorov. Prostori in oprema so tako tretirani kot primerni in ustrezni za opravljanje notariata. Da pa bo C.C. ugodila tudi davčnim in drugim predpisom, pa bo zagotovo uredila tudi ustrezno rabo prostorov (pridobila ustrezno uporabno dovoljenje). V zvezi z navedbami tožeče stranke o železni blagajni pa tožena stranka ugotavlja enako, kot zgoraj, in sicer, da je ustrezna hramba notarskih listin (oporok) v ognjevarnih omarah ob pogoju ustreznih certifikatov.

32. V zvezi z navedbami, da je C.C. v življenjepisu k prijavi napačno navedla, da je bila notarska pomočnica od novembra 2010, je tožena stranka sledila dokazilom, ki jih je prijavi priložila kandidatka, in sicer, da je bila za notarsko pomočnico imenovana z odločbo z dne 20. 12. 2010, iz sklepa z dne 5. 1. 2011 pa izhaja, da je bila s tem dnem vpisana tudi v imenik notarskih pomočnikov. Tožena stranka po vpogledu v življenjepis C.C. in v Pogodbo o zaposlitvi C.C. od 4. 11. 2010 do 31. 1. 2012 ugotavlja tudi, da je bila v začetnem obdobju pri notarju K.K. zaposlena kot referent (kar je pravilno navedla na prvem mestu v življenjepisu v ustrezni rubriki).

33. V zvezi s prijavo E.E. tožnik zatrjuje, da naj ne bi izpolnjevala pogoja splošne zdravstvene zmožnosti ter naj ne bi imela ustreznih in primernih prostorov in opreme. Tožena stranka ugotavlja, da je E.E. prijavi priložila zdravniško spričevalo, ki pa je bilo datirano na dan 7. 3. 2019. Ker bi morala po oceni tožene stranke kandidatka sporočiti aktualnejše zdravstveno stanje, je E.E. pozvala na dopolnitev prijave, skladno z določbo 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku. E.E. je vlogo dopolnila, posledično pa je bilo zdravniško spričevalo datirano na datum po prejemu poziva na dopolnitev, in sicer na dan 15. 6. 2020. Zavrača tudi tožbeni ugovor neizpolnjevanja pogoja ustreznih prostorov in opreme. Tožena stranka meni, da je pogodba pravilno sklenjena. Odložni pogoj je naveden v 16. členu pogodbe, prav tako je v 3. členu navedena ustrezna oprema prostorov (skupaj z ognjevarno omaro), tožena stranka pa je to dokazilo skupaj s fotografijami štela za verodostojnega.

34. V zvezi s prijavo kandidata D.D. tožena stranka zavrača tožbeni ugovor neustreznega dokazovanja splošne zdravstvene sposobnosti in pojasnjuje, da je treba zdravstveno zmožnost ugotoviti na splošni ravni in ni potreben točno določen obrazec (v primerjavi z obrazcem DZS, ki ga kandidati običajno priložijo prijavi, je opis zdravstvene zmožnosti kandidata D.D., relativno gledano, podroben). V zvezi z ugovorom ustreznih prostorov tožena stranka prereka tožnikove navedbe. Mnenja je, da je predpogodba z dne 19. 5. 2020 jasna in določljiva, dodatek, sklenjen k njej po pozivu tožene stranke, pa je ugotovitvene narave, saj stranki ugotavljata, da se v poslovnem prostoru iz predpogodbe nahaja vsa oprema, ki je potrebna za delovanje notarske pisarne. Kandidat je tako izkazal ustreznost in primernost prostorov, v katerih bi lahko opravljal notarsko dejavnost. Tožena stranka je mnenja, da ni sporno, da sta predpogodbo s N.N. sklenila tako A.A. kot tudi D.D. - oba pravna akta sta bila namreč sklenjena pod odložnim pogojem, prosto notarsko mesto v ... pa je razpisano le za enega notarja.

35. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev kandidatke F.F., pa tožena stranka ugotavlja, da sta tako kupoprodajna pogodba, kot tudi najemna pogodba, veljavno sklenjeni pod odložnim pogojem, njuna realizacija pa je dogovorjena v njunih posamičnih določbah. V zvezi s presojo ustreznosti prostorov tožena stranka zatrjuje, da je F.F. predložila ustrezni dokazili, prav tako pa ustreznost prostorov izhaja iz priloženih fotografij. Tožeča stranka navaja, da gre za prostore, ki po evidenci GURS pomenijo trgovinske prostore, vendar pa tožena stranka s tem v zvezi ugotavlja, da je F.F. zavezana namen prostorov urediti v skladu z veljavnimi davčnimi in drugimi predpisi. Prav tako pa je iz dokumenta Stanje osnovnih sredstev na dan 31. 12. 2019 razviden seznam osnovnih sredstev, med katerimi pa je naveden tudi »blagajna - trezor«. Po presoji ministrstva slednja, skupaj z ostalimi osnovnimi sredstvi, zagotavlja izpolnjevanje pogoja ustrezne opreme. V zvezi z dokazilom Račun št. 20-390-0620702 z dne 5. 6. 2020 pa tožena stranka še dodaja, da z njim F.F. izkazuje, da ima veljavno sklenjeno naročniško razmerje z družbo T-2 d. o. o.

36. Tožena stranka nasprotuje tako primarnemu predlogu tožeče stranke v zvezi z izpodbijano odločbo, da sodišče samo odloči o zadevi, kot tudi podrednemu, da zadevo vrne Ministrstvu za pravosodje v ponovno odločanje. V zvezi z argumentacijo tožeče stranke k njenemu primarnemu predlogu, da sodišče samo sprejme odločitev, saj se sedanji notar N.N. želi upokojiti, poleg tega pa 31. 12. 2021 pri njem nastopi razrešitveni razlog, saj se bo izteklo leto, v katerem je dopolnil starost 70 let, kot to omejitev določa zadnja alineja drugega odstavka 19. člena ZN, pa tožena stranka ugotavlja, da gre v konkretni zadevi sicer za nujni postopek, kot ga določa deveti odstavek 10. člena ZN, da pa situacijo, ko je notar na podlagi odločbe že razrešen, nov notar pa še ni imenovan, predvideva in opredeljuje 105.b člen ZN, ki določa, da odločbo o razrešitvi notarja v skladu z 19. členom tega zakona pošlje ministrstvo tudi Notarski zbornici Slovenije, da določi notarja ali notarje, ki bodo na začasno izpraznjenem notarskem mestu do razrešitve spora ali do imenovanja novega notarja, na notarskem mestu, na katerem je posloval notar do prejema odločbe o razrešitvi, periodično opravljali poslovanje. Tožena stranka glede na vse navedeno ter na podlagi priloženih dokazov predlaga, da naslovno sodišče tožbo zavrne kot neutemeljeno.

37. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom A.A., ki v celoti nasprotuje tožbenim navedbam in predlaga, da naslovno sodišče tožbo v celoti zavrne oziroma zavrže.

38. Stranka prioritetno nasprotuje tožbi iz formalnih razlogov, in sicer zlasti iz razloga, ker tožeča stranka nima pravnega interesa za predmetno tožbo. Sklicuje se na stališče Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča (sklep VSRS št. I Up 330/2015 z dne 20.01.2016), da kandidat za notarja nima pravice biti imenovan, ima pa pravico, da se pod enakimi pogoji z drugimi poteguje za zasedbo prostega notarskega mesta. Posledično kandidat za notarja, ki ni bil imenovan oziroma predlagan za imenovanje, ne more izpodbijati imenovanja ali predloga za imenovanje tistega, ki izpolnjuje z zakonom določene pogoje za zasedbo položaja notarja, lahko pa ju izpodbija, če gre za osebo, ki ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, ali če so bile kršene določbe postopka predlaganja ali imenovanja.

39. Tožnik ne izpolnjuje pogojev za imenovanje za notarja, zato tudi nima pravice izpodbijati imenovanja stranke za notarja. V najemu ima poslovne prostore s površino 45,40 m2, ki ne zadošča opravljanju storitev notariata v dosedanjem obsegu in na območju ..., kjer deluje le en notar. Prav tako tožnik ni dokazal, da ima primerne ognjevarne prostore za obsežen arhiv, kot to zahtevata Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih ter Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, zato posledično nima aktivne legitimacije za vložitev predmetne tožbe.

40. Nepravilen je tudi tožbeni zahtevek, ker sodišče ne more imenovati notarja na prosto notarsko mesto s sedežem v ...oziroma da bi sodišče moralo odločiti o ustreznosti prijav ostalih kandidatov. Gre za pristojnost tožene stranke, ki temelji na 10. členu ZN oziroma 10. a členu ZN.

41. Stranka z interesom tožbi nasprotuje tudi po vsebini. Navaja, da je ugotovitev ministrice, da izpolnjuje vse pogoje iz 8. člena ZN, tudi pogoj iz 8. točke, pravilna. Prostori, v katerih se je do sedaj opravljala notarska dejavnost v ... (prostori najemodajalca N.N.), so ustrezni in primerni za opravljanje notariata tako glede velikosti, urejenosti in opreme oziroma premičnin in pritiklin. V navedenih prostorih se tudi nahaja več železnih blagajn. Stranka prilaga tudi zapisnik o pregledu stanja z dne 12.06.2013, iz katerega je razvidno, da ima najemodajalec N.N. poseben prostor za shranjevanje dokumentarnega gradiva in da so oporoke shranjene v železni blagajni v skladu z navodili notarskega zakona.

42. Zmotno je tudi stališče, da naj stranka v času prijave ne bi imela sklenjene veljavne pogodbe za prostore oziroma opremo, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Sklenjena najemna predpogodba je namreč pogodba, ki veže obe stranki te predpogodbe k sklenitvi glavne, najemne pogodbe. Tako ne more biti dvoma, da sklenjena predpogodba, s katero je N.N. kot najemodajalec prevzel obveznost, da bo stranko sklenil glavno najemno pogodbo, dokazuje, da ima stranka zagotovljene prostore in opremo, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata.

43. Stranka z interesom navaja tudi, da je pravno zmotno izpostavljanje domnevnih neskladnosti stranke v prijavi na razpis. V konkretnem primeru je namreč popolnoma brezpredmetno ali je stranka v času opravljanja dela kot notarski pomočnik ves čas ali samo določen čas nadomeščala notarja kot notarski namestnik. Morebitno nadomeščanje notarja (ves čas ali samo za določen čas) nikjer ni opredeljeno v zakonskih ali razpisnih pogojih za imenovanje na prosto notarsko mesto v ... in so tako tožbene navedbe v tej smeri neutemeljene.

44. Tako se pokaže, da je stranka ob prijavi na prosto mesto za notarja izpolnjevala vse pogoje za imenovanje na prosto notarsko mesto v ..., pri čemer je bilo izpolnjevanje vseh pogojev s strani stranke tudi izkazano z ustrezno dokumentacijo, kar je v razlogih izpodbijane odločbe o imenovanju obširno povzeto. Izpodbijana odločba o imenovanju je tako obrazložena in zakonita, še posebej glede razlogov, zakaj je prav stranka najprimernejši kandidat za imenovanje na prosto notarsko mesto. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže oziroma zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo stroške stranke.

45. Odgovor na tožbo je sodišču posredovala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu, E.E., ki prereka tožnikove trditve, da ni izkazala zdravstvene zmožnosti ter da nima prostorov in opreme, potrebne za opravljanje notariata.

46. Udeleženka je v času prijave in odprtega roka za prijavo na razpis razpolagala in v spis posredovala veljavno zdravniško spričevalo (rok veljavnosti potrdila ni potekel), ki ga je na podlagi poziva tožene stranke dopolnila z novim zdravniškim spričevalom, ki je potrdilo njeno zdravstveno zmožnost. Kot neresnične je ocenila tožbene navedbe, da je sklenila navidezno najemno pogodbo. Predložena najemna pogodba ima vse bistvene sestavine in je bila v času od 29. 5. 2020 dalje veljavno sklenjena. Kdaj in na kakšen način se plačuje najemnina, pa je stvar dogovora pogodbenih strank. Povsem neutemeljene in neresnične, pa tudi pravno irelevantne so tudi navedbe glede uporabe parkirišča, saj v predmetni zadevi parkirišče ni pogoj za opravljanje dejavnosti. Ravno tako ne držijo navedbe, da udeleženka ni izkazala, da se oprema, navedena v najemni pogodbi, dejansko nahaja v poslovnih prostorih oz. da jo je najemodajalec sploh imel, saj je iz priloženih fotografij razvidno, s katero opremo udeleženka kot kandidatka razpolaga, kar je v predmetni zadevi relevantno. Med ostalim je udeleženka kot kandidatka h prijavi priložila tudi fotografijo ognjevarne omare, ki je primerna za hrambo oporok.

47. Glede izpolnjevanja pogojev kandidatov udeleženka dodaja le še, da je po njenem mnenju izbirni postopek bil napačno izveden v delu, kjer se pogoj, ali je kandidat vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, preverja in ugotavlja zgolj na podlagi strokovnega znanja, pri tem pa se v ničemer ne preverja osebnostne lastnosti in primernosti posameznega kandidata. Ravno slednjemu pa je po mnenju udeleženke namenjen ustni razgovor, vendar pa preverjanje v tem delu v predmetnem postopku sploh ni bilo izvedeno.

48. Odgovor na tožbo je sodišču poslala tudi stranka z interesom v tem upravnem sporu F.F. Navaja, da bi tožena stranka, če bi sodišče tožbi ugodilo, morala opraviti nov izbirni postopek oziroma bi moral minister za pravosodje opraviti ponovno izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Kot napačno ocenjuje tožnikovo stališče, da ostali prijavljeni kandidati, razen tožnika, niso izpolnjevali razpisnih pogojev, saj je ob prijavi na prosto notarsko mesto s sedežem v ...izpolnjevala vse pogoje, tudi pogoj iz 8. točke 8. člena ZN, ki določa, da je za notarja lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoj, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. Pojasnjuje, da je odvetnica s svojimi poslovnimi prostori na naslovu Ulica ... 1 v Celju ter razpolaga s primemo opremo, ki jo je delno pridobila tudi za opravljanje svoje odvetniške dejavnosti (seznam osnovnih sredstev ter ognjevarna omara, s katero razpolagam kot fizična oseba in ni vnesena v seznam osnovnih sredstev odvetniške pisarne - v dokaz umetništva pa sem predložila njeno fotografijo) ter s svojo stacionarno številko telefona, ki je prenosljiva (prenos iz lokacije Ulica ... 1, Celje na lokacijo ... cesta 8, ...), ter upoštevaje dejstvo, da je opravljanje notariata nezdružljivo s opravljanjem odvetništva, je edino mogoče, da se poslovni prostori, oprema, telefonska števila., manifestirajo v okviru notariata v primeru njene izbire v kandidatskem postopku za prosto notarsko mesto in ob hkratnem zaprtju njene odvetniške pisarne na naslovu Ulica ... 1, Celje ter ob izbrisu F.F. iz imenika odvetnikov. Kot neživljenjsko in v nasprotju z določbami ZN ocenjuje tožnikovo stališče, da so bili kandidati za prosto notarsko mesto v ... zavezani v 15 dnevnem odprtem razpisnem roku v ... kupiti ali najeti primerne poslovne prostore za opravljanje notariata ter kupiti ali najeti vso ustrezno opremo za opravljanje notariata, nato pa takšen strošek plačevati ves čas trajanja izbirnega postopka, ki v obravnavanem primeru traja že več ko leto dni. Tožnikovo stališče, da pogoj razpolaganja s poslovnimi prostori ter opremo za opravljanje notariata v ..., zato, ker je imel v ... v trenutku notarskega razpisa edini svojo odvetniško pisarno, ocenjuje kot nezakonito, saj je diskriminatomo. V tem kontekstu je kandidat B.B. sicer popolnoma enak kandidatki F.F., saj se bodo njegovi poslovni prostori za opravljanje notariata na mestu, kjer sedaj opravlja odvetništvo, sprostili šele, če bo izbran za notarja in izbrisan iz imenika odvetnikov.

49. Ne drži argument tožnika, da bi moral biti imenovan za notarja, če bi se ugotovilo, da izbrani kandidat ni izpolnjeval razpisnih pogojev ali da jih ni izpolnjevala niti kandidatka, ki je bila poleg izbranega kandidata bolje ocenjena od njega. Če bi sodišče odpravilo izpodbijano odločbo, bi se moral izbirni postopek ponoviti in bi moral minister za pravosodje ponovno opraviti izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Minister za pravosodje bi lahko imenoval kateregakoli kandidata, ne glede na vrsti red ocen, ki jih je kandidatom podelila komisija na podlagi opravljenega razgovora. Minister za pravosodje bi lahko pri ponovni izbiri izbral tudi po ustnem razgovoru najslabše ocenjenega kandidata.

50. F.F. glede izbirnega postopka, ki ga je v obravnavanem primeru opravila komisija z ustnim razgovorom, poudarja, da gre za subjektivno ocenjevanje kandidatov s strani članov komisije in da bi moralo ministrstvo, v kolikor bi zasledovalo cilj objektivnosti pri izbiri kandidatov ter v kolikor bi želelo kandidate ocenjevati s točkami, opraviti pisni preizkus.

51. Glede primarno postavljenega tožbenega zahtevka F.F. izpostavlja, da tožnik nima nikakršne pravne podlage, da bi od naslovnega sodišča zahteval odločitev, ki je v domeni Ministrstva za pravosodje, torej da sprejme odločitev pod tč. 2 tožbenega petita, da se prijava F.F. na razpisano prosto notarsko mesto s sedežev v ..., objavljeno v Uradnem listu RS, št. 69 z dne 15. 5. 2020 zavrne.

52. Glede na navedeno sodišču predlaga, da primarno postavljenemu tožbenemu zahtevku ugodi ter odpravi Odločbo Ministrstva za pravosodje št. 704-13/2020 z dne 24. 5. 2021 in zadevo vrne istemu organu v ponovi postopek, v katerem bo morala tožena stranka izbirni postopek ponoviti ter opraviti izbiro izmed kandidatov, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Minister za pravosodje bo tako lahko imenoval kateregakoli kandidata, ne glede na vrsti red ocen, ki jih je kandidatom podelila komisija na podlagi opravljenega razgovora. Minister za pravosodje bo lahko pri ponovni izbiri izbral tudi kandidatko F.F., zato ima slednja pravni interes, da sodeluje v predmetnem upravnem postopku pod opr. št. IV U 95/2021.

53. Tožnik prereka vse navedbe nasprotnih strank, v kolikor jih izrecno ne priznava, vztraja pri svojih dosedanjih navedbah in v nadaljevanju še na kratko odgovarja na navedbe nasprotnih strank. Navaja da vztraja pri tožbenemu zahtevku, kot ga je podal v tožbi in glede na to, da tožena stranka v odgovoru na tožbo zastopa diametralno nasprotno stališče, kot ga je zastopala v primerljivi zadevi glede izpolnjevanja pogoja enoletne prakse v zadevi kandidata H.H., ki je bilo pravnomočno potrjeno s strani Vrhovnega sodišča RS, meni, da bo ministrstvo na takšnem napačnem stališču vztrajalo tudi v ponovnem postopku, če bo sodišče zadevo vrnilo ministrstvu v odločanje. Temu in posledičnemu dodatnemu podaljševanju postopka se je mogoče izogniti na način, da o zadevi vsebinsko odloči že samo sodišče, kot je to predlagano s primarnim zahtevkom. Oporeka tudi statusu ’’strank z interesom” E.E. in F.F. Status stranke z interesom jima ne gre, ker ne izpolnjujeta nobenega od pogojev po 19. členu ZUS-1. Stranki v odgovoru nista navajali, da bi vložili tožbo zoper izpodbijano odločbo Ministrstva za pravosodje RS z dne 24. 5. 2021, kar pomeni, da sta se strinjali, da sami ne bosta imenovani za notarko. To pomeni, da bo njun položaj enak tudi v primeru, da bosta njuni prijavi zavrnjeni zaradi v tožbi zatrjevanega neizpolnjevanja pogojev po 8. členu ZN. To torej pomeni, da jima odprava oziroma sprememba izpodbijane odločbe ne bo v neposredno škodo (prvi odstavek 19. člena ZUS-1), prav tako ureditev pravnega razmerja ne bo mogla poseči v njune pravice ali na zakon oprte neposredne koristi (drugi odstavek 19. člena ZUS-1), vsekakor njenega položaja ne bo poslabšala, in v spornem primeru tudi ne gre za odločitev, ki bi jo bilo mogoče sprejeti samo enotno tudi za stranki E.E. in F.F. (tretji odstavek 19. člena ZUS-1), saj ne gre za razmerje, primerljivo enotnemu sospomištvu. Predvsem bi bilo nedopustno, da bi se strankama brez njunega angažiranja (t.j. vložitve tožbe) in nasprotovanja odločitvi, da ne bosta imenovani za notarko, njun položaj izboljšal do te mere, da bi bila ena izmed njiju imenovani za notarko. Tožnik zato predlaga, da sodišče strankama E.E. in F.F. odvzame status strank z interesom in v tem postopku ne upošteva njunih vlog. Oporeka navedbam stranke z interesom E.E. in navedbam stranke z intersom F.F. in vztraja, da sodišče v celoti odloči v tej zadevi in zadeve ne vrača v ponovno odločanje toženi stranki, in sicer iz razlogov, ki jih je tožeča stranka nazadnje navedla VIII. točki svoje vloge z dne 28. 7. 2021.

K I. točki izreka:

54. Tožba ni utemeljena.

55. Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev, zato sodišče v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja:

56. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je z izpodbijano odločbo za notarja na prosto delovno mesto s sedežem v ... imenovala A.A.

57. Sodišče uvodoma ugotavlja, da odločitev v obravnavani zadevi temelji na določbah 8., 10. in 10.a člena ZN. Imenovanje notarja na prosto notarsko mesto je vezano na razpis, ki je bil v obravnavani zadevi objavljen v Uradnem listu št. 69 z dne 15. 5. 2020. Pred imenovanjem notarja pridobi minister mnenje Notarske zbornice Slovenije o prijavljenih kandidatih, ki pa zanj ni zavezujoče (10. člen ZN). V obravnavani zadevi je Notarska zbornica Slovenije v mnenju št. 441/2021 z dne 15. 3. 2021 ocenila, da je najprimernejši kandidat za imenovanje na prosto notarsko mesto s sedežem v ... A.A.

58. V nadaljevanju sodišče povzema določbo prvega odstavka 8. člena ZN, ki določa, da pogoje za imenovanje za notarja določa prvi odstavek 8. člena ZN: (1.) da je državljan Republike Slovenije ali druge države članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali državljan Švicarske konfederacije ali države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, (2.) da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost, (3.) da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlovanja ali z odločbo o nostrifikaciji, (4.) da je opravil pravniški državni izpit, (5.) da ima pet let praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, od tega najmanj eno leto pri notarju, na sodišču, pri odvetniku, na državnem tožilstvu ali pri državnem pravobranilstvu, (6.) da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata, (7.) da aktivno obvlada slovenski jezik, (8.) da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata in (9.) da še ni dopolnil 64 let.

59. Ugotavljanje vstopnih pogojev iz določbe 8. člena ZN v t. i. prvi fazi izbirnega postopka izvede ministrstvo tako, da na podlagi objavljenega javnega razpisa in predložene listinske dokumentacija preveri, ali prijava izpolnjuje razpisne pogoje. Ugotovitev, da prijava ne izpolnjuje razpisnih pogojev, pomeni, da jo je treba zavrniti po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek (peti odstavek 10. člena ZN). Sodišče pojasnjuje tudi, da so sicer pogoji oziroma dokazila o izpolnjevanju teh pogojev del listinske dokumentacije, ki se z namenom ocenitve strokovne usposobljenosti kandidatov upošteva v postopku izbire.

60. V kolikor ministrstvo ugotovi, da vložene prijave izpolnjujejo razpisne pogoje, pa mora v skladu z določbo 10.a člena ZN izvesti postopek izbire, ki ga opravijo zanj posebej kvalificirani člani komisije, v tem postopku pa se preveri strokovna usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Gre za fazo postopka izbire, v kateri (tako VS RS I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018) se izpolnjevanje pogojev, razen pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN, več ne ugotavlja in fazo, ki je oprta na določbo 10.a člena ZN.

61. Določba 10.a člena ZN pa v nadaljevanju ureja postopek izbire kandidatov med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje. Začne se z izbirnim postopkom, ki ga opravijo strokovno kvalificirani člani komisije, ki v postopku preverijo strokovno usposobljenost ter izpolnjevanje pogoja iz 6. točke prvega odstavka 8. člena ZN. Člani komisije, ki jo imenuje minister, pristojen za pravosodje, morajo imeti opravljen pravniški državni izpit in najmanj pet let izkušenj na pravniških delih (tretji odstavek 10.a člena ZN). Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo priloži kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom (četrti odstavek 10.a člena ZN). Gre torej za predpisan postopek, ki je bil po presoji sodišča upoštevan, zato sodišče zavrača pavšalni ugovor stranke z interesom v tem upravnem sporu F.F., da je bil v konkretnem primeru opravljen s kandidati ustni razgovor, ki omogoča subjektivno ocenjevanje kandidatov s strani članov komisije. Sodišče (ob upoštevanju vsebine navedb strank z interesom) opozarja na stališče VSRS iz sodbe I Up 179/2018 z dne 24. 8. 2018, da minister med enako strokovno usposobljenimi (torej enako ocenjenimi) kandidati izbere tistega, ki ga prepriča v to, da mu podeli svoje zaupanje v najboljše opravljanje tega poklica, torej minister nima pooblastila, da bi za notarja imenoval kandidata, ki med ocenjenimi kandidati ni najbolj strokovno usposobljen. ZN namreč ne določa kriterijev ali razlogov, ki bi ministru omogočali, da nadomesti strokovno presojo imenovane komisije oziroma spremeni rezultat strokovne usposobljenosti, ki so jo izkazali kandidati.

62. V nadaljevanju sodišče, ob upoštevanju vsebine tožbenih navedb, ugotavlja, da je v obravnavani zadevi sporno izpolnjevanje (vstopnih) pogojev iz 8. člena ZN in ne presoja strokovne usposobljenosti kandidatov za razpisano notarsko mesto. Tožnik namreč v tožbi navaja, da izbrani kandidat in vsi drugi kandidati ne izpolnjuje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN (da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata) in pogoja iz 2. točke prvega odstavka 8. člena ZN tudi kandidati E.E. in D.D.

63. Tožnik se sklicuje na odločitev Vrhovnega sodišča, ki je v sodbi I Up 1/2021 z dne 20. 1. 2021 v 7. do 9. točki obrazložitve zapisalo, da lahko minister opravi izbiro le med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje iz 8. člena ZN, in sodbo Vrhovnega sodišča I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018. Sodišče, ki je že uvodoma pojasnilo pomen prve faze izbirnega postopka oziroma ugotavljanja izpolnjevanja pogojev razpisa, se s stališčem tožnika, ki temelji na komentarju prej navedenih sodb sicer strinja in dodatno pojasnjuje, da so v ZN določeni zakonski pogoji za imenovanje notarja in postopek, v katerem se preverja njihovo izpolnjevanje. Iz teh določb je razvidno, da lahko minister opravi izbiro le med kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje, te pogoje pa izpolnjujejo tisti, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, torej pogoje za imenovanje notarja iz 8. člena ZN. Če jih ne, ministrstvo zavrne prijavo, kar predstavlja oviro za vstop kandidata v izbirni postopek, v katerem bi postal kandidat za ministrovo izbiro in s tem za imenovanje na razpisano notarsko mesto. V izbirnem postopku strokovna komisija, ki preverja strokovno usposobljenost kandidatov, ne presoja več izpolnjevanja razpisnih pogojev, ki ustrezajo pogojem iz prvega odstavka 8. člena ZN, razen iz 6. točke prvega odstavka, to je, da je vreden javnega zaupanja za opravljanje notariata (o tem Vrhovno sodišče tudi v sodbi I Up 179/2018 z dne 24. 10. 2018).

64. Stališče, na katerega se sklicuje tudi tožnik v tožbi, je zavzelo Vrhovno sodišče tudi v sodbi I Up 1/2021 z dne 20. 1. 2021, ki je svojo odločitev oprlo na razlago 8., 10. in 10.a člena ZN in pojasnilo, da „mora kandidat izpolnjevati razpisne pogoje že ob prijavi, ki jo je mogoče vložiti vse do poteka razpisnega roka, ne pa šele v izbirnem postopku ali celo z dnem izbire oziroma imenovanja na notarsko mesto. Izbirni postopek je namreč namenjen preverjanju strokovne usposobljenosti kandidatov, ki so izpolnili razpisne pogoje, ponovno se preveri le še pogoj zaupanja vrednega kandidata. Navedeni pogoj je zato tudi edini iz 8. člena ZN, pri katerem se upošteva morebitna kasnejša sprememba okoliščin, ki vplivajo na ugotovitev o njegovem izpolnjevanju.“

65. Tožnik torej zatrjuje, da pri izbranem kandidatu ni bil izpolnjen pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN, ki zahteva, da je za notarja lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoj, da ima opremo in prostore, ki so potrebni in primerni za opravljanje notariata. A.A., izbrani kandidat, je kot dokazilo za izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN predložil najemno predpogodbo z dne 20. 5. 2020, sklenjeno z najemodajalcem N.N. Tožnik navaja, da predložena najemna predpogodba, iz katere izhaja, da bo kasneje in ne prej kot 1. 1. 2021 sklenjena najemna pogodba, pod pogojem, da bo A.A. imenovan za notarja v ... in ne vsebuje vseh bistvenih sestavin (nista določena višina najemnine in rok plačila), ne zadošča za izpolnjevanje spornega razpisnega pogoja in bi morala tožena stranka vlogo, ker ne izpolnjuje razpisnega pogoja, zavrniti v skladu z določbami ZUP. Dodatno pojasnjuje, da je izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN vezano na možnost uporabe prostorov, torej prostori, ki so zasedeni, ker jih je v trenutku sklenitve najemne predpogodbe uporabljal sedanji notar, ne izpolnjujejo zahtevanega pogoja.

66. Sodišče tožniku pojasnjuje, da je skladno z določbo 33. člena OZ predpogodba takšna pogodba, s katero se prevzema obveznost, da bo pozneje sklenjena druga, glavna pogodba (prvi odstavek); da predpisi o obliki glavne pogodbe veljajo tudi za predpogodbo, če je predpisana oblika pogoj za veljavnost pogodbe (drugi odstavek); da predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe (tretji odstavek); da na zahtevo zainteresirane stranke naloži sodišče drugi stranki, ki noče skleniti glavne pogodbe, naj to stori v roku, katerega ji določi (četrti odstavek); da se sklenitev glavne pogodbe lahko zahteva v šestih mesecih od izteka roka določenega za njeno sklenitev, če ta rok ni določen, pa od dneva, ko bi po naravi posla in okoliščinah pogodba morala biti sklenjena (peti odstavek) in da predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne (šesti odstavek).

67. Iz določbe 33. člena OZ tako izhaja abstrakten opis predpogodbe, saj vsebuje splošne določbe o pravni naravi, obliki, vsebini in učinkih predpogodbe, sicer pa so njena oblika in vsebina in glede na naravo stvari tudi drugi pogoji za veljavnost, povezani z vrsto pogodbe, ki sta se jo stranki zavezali skleniti na njeni podlagi. Navedeno pomeni, da je (sporno) najemno predpogodbo treba presojati v skladu s pravili X. poglavja OZ, zakupna (najemna) pogodba, ki pa je lahko sklenjena pod odložnim pogojem (59. člen OZ). Pogodba je sklenjena pod odložnim pogojem, če je njen nastanek odvisen od negotovega dejstva (prvi odstavek 59. člena OZ), negotovo pa je dejstvo, ki ni odvisno od volje in ravnanja pogodbenih strank. Če to dejstvo nastopi, začne pogodba učinkovati od sklenitve pogodbe dalje (drugi odstavek 59. člena OZ).

68. Ob upoštevanju navedene razlage sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je bila sklenjena predpogodba najemne pogodbe veljavno sklenjena pod odložnim pogojem, torej bo začela pogodba učinkovati šele, ko bo izpolnjeno ob njeni sklenitvi negotovo dejstvo (imenovanje določenega kandidata za notarja) in sicer z učnikom za nazaj.

69. V zvezi s tožbenimi navedbami, da predpogodba najemne pogodbe ne vsebuje bistvenih sestavin najemne pogodbe, ker v njej ni določena višina najemnine, pa sodišče pojasnjuje, da določba 15. člena OZ res določa, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, vendar OZ teh bistvenih sestavin ne določa. Praviloma gre za tiste sestavine, brez katerih pogodba ne nastane in zaradi katerih se sploh sklepa. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da ob obstoječem soglasju volj obeh strank, da skleneta predpogodbo najemne pogodbe, tudi soglasju, da v predpogodbi ne opredelita višine najema, samo po sebi ne pomeni neveljavnosti te predpogodbe.

70. Ker je torej izbrani kandidat pogoj iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN dokazoval (predložil) z najemno predpogodbo z dne 20. 5. 2020, sklenjeno z najemodajalcem N.N., je bil ob upoštevanju razlogov, navedenih v 69. in 70. točki obrazložitve te sodbe, po presoji sodišča izkazan zakonski pogoj za imenovanje notarja, ne samo v delu, ki se nanaša na prostor, ampak tudi v delu, ki se nanaša na opremo. Iz predložene najemne predpogodbe namreč izrecno izhaja, da prostor najema predstavlja poslovni prostor (obstoječega) notariata, vključno z ognjevarnim arhivom. Tako se v ognjevarnem arhivu, v skladu z določbo 32. člena Pravilnika o poslovanju notarja, lahko hranijo listine tudi v navadnih omarah, če se te nahajajo v posebnem ognjevarnem prostoru, v katerem je v celoti zagotovljena enaka stopnja varnosti. Sodišče ob že navedem dejstvu, da se ognjevarni arhiv nahaja v prostorih obstoječe notarske pisarne, ki mora izpolnjevati pogoje prej navedenega pravilnika, ne dvomi v izkazanost pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN tudi v delu, ki se nanaša na hrambo listin, ki jih je notar prevzel v hrambo.

71. Ob upoštevanju razlage sodišča, ki se nanaša na veljavnost sklenitve najemne predpogodbe izbranega notarja, sodišče zavrača tudi tožnikove ugovore, ki se nanašajo na neizpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena ZN C.C., E.E., D.D. in F.F. Do teh ugovorov se sodišče posebej ne opredeljuje, ne glede na to, da se razen za D.D. predložena dokazila za izpolnjevanje pogoja iz 8. točke prvega odstavka 8. člena razlikujejo. Ugotovitev, da je bil izbran notar, ki je izkazal pogoj glede prostora in opreme ter v nadaljevanju nesporne druge faze izbirnega postopka, namreč pomeni, da bi tudi morebitne nepravilnosti ali neizpolnjevanje pogoja pri neizbranih kandidatih na razpisano prosto mesto notarja ne mogle vplivati na drugačno odločitev v obravnavani zadevi.

72. V nadaljevanju pa sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da je kandidat A.A. v svoji prijavi na razpis z dne 22. 5. 2020 in življenjepisu navajal tudi podatke, ki se ne skladajo s predloženim dokazili. Sodišče je ugovor zavrnilo, ker se zatrjevane netočnosti nanašajo na obdobje 2000 do 2002 in obdobje v letu 2007 v zvezi z nadomeščanjem notarja, torej tudi morebitne nepravilnosti oziroma netočnosti v navedbah ne morejo spremeniti dejstva, da je izbrani notar izkazal tudi izpolnjevanje pogoja iz 5. točke prvega odstavka 8. člena ZN.

73. Ker je po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da je A.A. dokazal izpolnjevanje vseh pogojev iz prvega odstavka 8. člena ZN, torej je minister izbral kandidata, ki izpolnjuje pogoje za imenovanje na razpisano notarsko mesto, izpodbijanemu aktu v tem postopku ni mogoče očitati nezakonitosti. Iz navedenega razloga je sodišče po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

74. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med strankama ni bilo sporno in temelji na listinah upravnega spisa, ki jim stranke ne oporekajo. Sporna je samo pravna razlaga navedenih listin, zato je sodišče skladno z določilom prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločitev sprejelo na seji.

K II. točki izreka:

75. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

26.10.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 211/2018-9
• UPRS sodba II U 374/2016
• UPRS sodba I U 712/2013