<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep III U 91/2021-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:III.U.91.2021.9
Evidenčna številka:UP00047828
Datum odločbe:24.06.2021
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Lea Chiabai
Področje:KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
Institut:kmetijstvo - kmetijska zemljišča - odobritev pravnega posla - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev tožbe - opravičen vzrok za zamudo - okoliščine niso izkazane - roka za vložitev tožbe - prepozna tožba

Jedro

Zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje. Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo. Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov.

Izrek

I. Predlog tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje se zavrne.

II. Tožba se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu zaradi odprave odločbe Upravne enote (v nadaljevanju: UE) ... št. 330-446/2020-10 z dne 2. 12. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je UE ... pod 1. točko izreka odobrila pravni posel - prodajno pogodbo za prodajo kmetijskega zemljišča s parc. št. 3649/1 k.o. ..., za ceno 2,70 EUR/m2, med prodajalko A.A., ..., in kupcem B.B., ..., pod 2. in 3. točko izreka pa je zavrnila zahtevo tožnika ter zahtevo Republike Slovenije (RS) oziroma zanjo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKGZ), da se odobri prej navedeni pravni posel (prodajna pogodba) za isto kmetijsko zemljišče med prodajalko in tožnikom oziroma SKGZ za RS kot neuspelima kupcema. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. ... z dne 23. 2. 2021 (v nadaljevanju: drugostopenjska odločba) tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnilo.

2. Po prejemu upravnih spisov zadeve je sodišče ugotovilo, da je bila drugostopenjska odločba tožniku vročena 16. 3. 2021, kar pomeni, da je tožba, ki je bila sodišču poslana priporočeno po pošti 16. 4. 2021, vložena prepozno. V skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) je namreč tožbo v upravnem sporu treba vložiti v roku 30 dni od vročitve upravnega akta, s katerim je bil končan postopek.

3. Sodišče je z dopisom št. III U 91/2021-7 z dne 17. 5. 2021 o navedeni ugotovitvi seznanilo tožnika in mu dalo možnost, da se o tem pisno izjavi v roku 8 dni.

4. Tožnik se je odzval z vlogo z dne 7. 6. 2021, v kateri navaja, da tožba ni prepozna, saj je drugostopenjsko odločbo prejel 16. 3. 2021, rok za vložitev tožbe pa prične teči naslednji dan po vročitvi. Obenem pojasnjuje, da je na UE ... večkrat klical za dostavo dokumentacije upravnega posla, vendar ni dobil odziva, saj je bil čas karantene, UE ... pa ni sprejemala strank. Dne 23. 3. 2021 je poslal prvo elektronsko pošto s prošnjo za posredovanje dokumentacije. Le-to je prejel 26. 3. 2021 in po natančnem pregledu s strani pravnika ugotovil, da je pomanjkljiva, zato je 29. 3. 2021 na UE ponovno naslovil zahtevo, da mu posredujejo vso dokumentacijo, ki jo je prejel z navadno pošto (dopis št. 330-446/2020-18 z dne 7. 4. 2021), in sicer dne 9. 4. 2021. Zahteval je dokumentacijo v elektronski obliki, prejel pa je le fotokopije dokumentov. Zaradi neodzivnosti UE ... in dejstva, da so v času zaprtja javnih ustanov zaradi COVID-19 ukrepov postopki oteženi in ne potekajo kot običajno, je tožnik prepričan, da so mu bile kratene pravice. Nastopila so dejstva, na katera ni imel vpliva, zato pričakuje, da se bo tožba upoštevala. Opisane navedbe je sodišče štelo kot smiselno podan predlog tožnika za vrnitev v prejšnje stanje. Tožnik je vlogi priložil svoja po elektronski pošti UE ... poslana dopisa z dne 23. 3. 2021 in 29. 3. 2021 ter po elektronski pošti prejet dopis UE ... z dne 26. 3. 2021 in dopis navedene UE št. 330-446/2020-18 z dne 7. 4. 2021.

K I. točki izreka:

5. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.

6. V skladu z določbo prvega odstavka 24. člena ZUS-1 lahko stranka, če iz opravičenega vzroka zamudi rok za vložitev tožbe ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlaga vrnitev v prejšnje stanje. Okoliščine za utemeljitev predloga je treba verjetno izkazati ob vložitvi predloga; v roku za vložitev predloga je treba opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek 24. člena ZUS-1).

7. Sodišče najprej pojasnjuje, da je v sodni praksi že izoblikovano stališče, da zamuda, ki je nastala zaradi zbiranja dokumentacije, ni opravičljiv razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje (prim. sodba Vrhovnega sodišča RS št. I Up 887/2004 z dne 21. 9. 2004). Tožnik bi namreč tožbo lahko vložil pred iztekom tožbenega roka ter bi dokumentacijo, ki jo je iskal, predložil kasneje oziroma bi se nanjo le skliceval. Sodišče tožbe ne more zavreči, ker ji ni priložen izpodbijani akt: če je v tožbi naveden izdajatelj ter številka in datum akta, ki se izpodbija (kar so podatki, ki jih je mogoče navesti na podlagi drugostopenjske odločbe), namreč ne gre za tožbo, ki je nesposobna za obravnavo; prav tako sodišče tožbe ne more zavreči zgolj zato, ker fizično ne razpolaga z izpodbijanim aktom (prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 837/99 z dne 11. 10. 2001 in I Up 88/2014 z dne 10. 12. 2014, v zvezi z določbami 30. in 31. člena ZUS-1). Po zakonski ureditvi listine kot dokazila niso sestavni del same tožbe, ampak so njene priloge (glej tudi 107. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Posledica nepredložitve dokaznih listin, na katere se sklicuje tožba, je tako lahko le, da stranka kakšnih dejstev ne bo dokazala, kar pa je obenem treba razlagati v smislu, da ima to za stranko takšne posledice le, če bi listine mogla predložiti, ne pa tudi, če tega ne more, ker so npr. pri toženki, oziroma če so del upravnega spisa zadeve, vendar jih sodišče ni pridobilo (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up 220/05-10 z dne 29. 3. 2007). Podlage za zaključek, da ne glede na povedano tožnik v predpisanem roku tožbe ne bi mogel vložiti, njegove navedbe ne dajejo.

8. Prav tako podlage za drugačno presojo ne daje tožnikovo posplošeno sklicevanje na razmere zaradi COVID-19 ukrepov. Že na tem mestu sodišče pojasnjuje, da v relevantnem obdobju (od začetka vročanja drugostopenjske odločbe tožniku dalje) epidemiološke razmere niso bile take, da bi pristojni organ odločil, da procesni roki, kot je tudi rok za vložitev tožbe, v tovrstnih zadevah ne tečejo. Ob tem sodišče še dodaja, da je tožnik, kot sam navaja (in kot izhaja iz listin, ki jih je priložil vlogi z dne 7. 6. 2021), na UE ... naslovil prošnjo za posredovanje dokumentacije z elektronsko vlogo z dne 23. 3. 2021. Na tej podlagi mu je UE ... dne 26. 3. 2021 posredovala dokumente po elektronski poti (poročilo o dohodkih, informativni izračun dohodnine in odločbe), nakar je tožnik na UE naslovil še drugi poziv - po elektronski pošti poslano vlogo z dne 29. 3. 2021, s katero je zaprosil za celotno dokumentacijo. Ta je bila tožniku poslana po pošti kot priloga dopisa UE ... št. 330-446/2020-18 z dne 7. 4. 2021 in jo je tožnik, kot sam izrecno navede, prejel 9. 4. 2016. Tožnik torej niti ne trdi niti ne izkaže, da bi dokumentacijo prejel po izteku roka za vložitev tožbe, kot tudi z ničemer konkretno ne obrazloži, da tožbe, ki jo je vložil 16. 4. 2021, ne bi mogel vložiti en dan prej in s tem še v okviru tožbenega roka (katerega zadnji dan je bil, kot je razvidno iz nadaljevanja te obrazložitve, 15. 4. 2021).

9. Ker tožnik, glede na povedano, z navedbami, kot jih je podal v vlogi z dne 7. 6. 2021, očitno ne more izkazati opravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev tožbe, je sodišče njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo.

K II. točki izreka:

10. Tožnik je v vlogi z dne 7. 6. 2021 izrecno navedel, da mu je bila drugostopenjska odločba, s katerim je bil upravni postopek končan, vročena 16. 3. 2021. To izhaja tudi iz dokazila o poštnem vročanju drugostopenjske odločbe v upravnem spisu zadeve, iz katerega je razvidno, da vročevalec 1. 3. 2021 pisma z drugostopenjsko odločbo tožniku ni mogel vročiti, zato mu je v hišnem predalčniku pustil obvestilo o tem, s poukom, kje se pismo nahaja in da ga mora tožnik prevzeti v roku 15 dni, ter opozorilom na pravno posledico, ki sicer sledi. Če naslovnik pisma ne dvigne, velja namreč vročitev za opravljeno zadnji dan 15-dnevnega roka za dvig pisma (glej tretji in četrti odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, ZUP, ter načelno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015).

11. Upoštevaje navedeni datum vročitve drugostopenjske odločbe (16. 3. 2021) je bil tako zadnji dan 30-dnevnega roka za vložitev tožbe za tožnika 15. 4. 2021. Tožnik pa je tožbo vložil 16. 4. 2021 (s tega dne priporočeno po pošti poslano poštno pošiljko), to je po izteku zakonskega roka. Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zavrglo kot prepozno na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.

K III. točki izreka:

12. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 24, 24/1, 24/3, 36, 36/1, 36/1-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
14.10.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDUwOTMz