UPRS Sodba II U 354/2018-23

Jedro

ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava.

v obravnavani zadevi bi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijano gradbeno dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor, št. 35105-25/2018/11/1093-09 GB/TŠ z dne 23. 10. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 513,03 EUR stroškov postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

III. Prizadeta stranka A. d.o.o. nosi sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je Ministrstvo za okolje in prostor ugodilo zahtevi investitorja, družbe A. d.o.o. za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev bazne postaje ... (NE-1599 A). Gradbeno dovoljenje je bilo izdano v naslednjem obsegu: vrsta gradnje: novogradnja, zahtevnost gradnje: zahteven objekt, klasifikacija objekta: 22130-daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, zemljišče parc. št.: 608/15 k.o. ... (204), prostor namestitve: podest na AB temeljih v velikosti 2,2 m x 3,2 m s tipsko omaro z opremo in nadstreškom v ograjenem prostoru 7,0 x 5,0 m; kota tal + - 0,00 = 306,35 m n.v, antenski stolp: antenski drog v obliki drevesa (umetnega bora) višine 27,0 m na AB temelju, antene: antene, pritrjene na antenski stolp, komunalni vodi: kabelski priključek ob obstoječega oporišča NN prostozračnega voda na zemljišču parc. št. 608/15 k.o. ... do bazne postaje, dostop: iz kategorizirane javne poti (odsek 844231), zemljišče parc. št. 635/5 k.o. ... in preko zemljišč parc. št. 635/4 in 605 obe k.o. ... do bazne postaje na zemljišču parc. št. 608/15 k.o. ... in odmik od sosednjih zemljišč:

- 13,3 m od meje zemljišča parc. št. 635/13 k.o. ...,

- 13,5 m od meje zemljišča parc. št. 635/4 k.o. ...,

- 15,0 m od meje zemljišča parc. št. 606/1 k.o. ...,

- 14,6 m od meje zemljišča parc. št. 606/2 k.o. ...,

- 62,1 m od meje zemljišča parc. št. 608/1 k.o. ...,

- 20,0 m od meje zemljišča parc. št. 608/16 k.o. ... in

- 5,0 m od meje zemljišča parc. št. 608/14 k.o. ...

V točki II., III., IV. in V. izreka je bilo odločeno, kateri projekti, načrti, elaborati, soglasja in mnenja pristojnih organov in organizacij so sestavni del gradbenega dovoljenja, da so podrobnejši mikrolokacijski pogoji določeni v dokumentaciji, navedeni v točki II. izreka gradbenega dovoljenja in so za investitorja obvezujoči, da to dovoljenje preneha veljati, če investitor v roku 5 let po njegovi pravnomočnosti ne vloži popolne prijave začetka gradnje, in da zaradi te gradnje ne smejo biti prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb, pri čemer škodo, ki bi nastala zaradi kršitev pravic in pravnih koristi teh oseb trpi investitor. V točki VI. je bilo še odločeno, da stroški za izdajo te odločbe niso bili zaznamovani.

2. Iz obrazložitve izpodbijanega gradbenega dovoljenja izhaja, da je bilo na podlagi predložene dokumentacije ugotovljeno, da obravnavana gradnja predstavlja postavitev infrastrukturnega objekta, bazne postaje, sestavljene iz tipske omare z opremo in nadstreškom ter antenskega droga v obliki drevesa – umetnega bora višine 27,0 m z antenami, vse na zemljišču parc. št. 608/15 k.o. ... in izvedbo priključnega podzemnega NN elektrovoda z vzankanjem iz NN prostega zračnega voda na obstoječem oporišču NNOP011 (4424588) na zemljišču parc. št. 608/15 k.o. ... do bazne postaje. Na podlagi predložene projektne dokumentacije je bilo ugotovljeno, da je nameravana gradnja skladna z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Č.Č. (v nadaljevanju OPN), in sicer v skladu s 106. členom le-tega. Iz predložene dokumentacije izhaja, da se je preverila ustreznost lokacije za postavitev predmetne bazne postaje, saj je bilo pri umestitvi bazne postaje na predmetno lokacijo upoštevano, da v neposredni okolici rastejo visoki topoli in iglavci, ter da trije iglavci rastejo v neposredni bližini zemljišča, na katerem je predvidena postavitev bazne postaje. Z namenom, da se bazna postaja čim bolj zlije z obstoječo okolico, se je investitor odločil, da izbere konstrukcijo v obliki umetnega drevesa in tako ohrani obstoječe prostorske dominante in krajinske vedute. Prav tako bazna postaja ne bo presegla vrednosti sevanja, ki jo določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Ur. l. RS. št. 70/96), kar izhaja prav tako iz predložene dokumentacije. Projekt investitorja je tako skladen z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom.

3. Tožena stranka je še pojasnila, da so bili v postopek pritegnjeni tudi stranski udeleženci, in sicer lastnica zemljišč parc. št. 606/1, 606/2 in 608/15, vse k.o. ... A.A., ki je tudi lastnica zemljišča, kjer se bo izvajala obravnavana gradnja s priključnim podzemnim NN elektrovodom, in ki je z investitorjem sklenila služnostno pogodbo, iz katere nedvomno izhaja, da je z obravnavano gradnjo seznanjena in se strinja s postavitvijo predmetne bazne postaje (tretji odstavek 65. člena Zakona o graditvi objektov – v nadaljevanju ZGO-1). Prav tako so bili s postopkom seznanjeni ostali stranski udeleženci, in sicer lastnica zemljišča parc. št. 608/16 k.o. ... B.B., lastnica zemljišča parc. št. 608/14 k.o. ... C.C. in lastnica zemljišč parc. št. 635/3 in 635/4, k.o. ... Č.Č. Navedeni so se tudi udeležili razpisne ustne obravnave dne 31. 7. 2018, pri čemer je Č.Č. podala več pripomb, na katere je ministrstvo v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi odgovorilo.

4. Na ugovor tožeče stranke, da predvidena gradna bazne postaje ni v skladu z OPN, saj bi motila tipično krajinsko arhitekturo, je tožena stranka v obravnavanem gradbenem dovoljenju pojasnila, da iz predložene dokumentacije izhaja, da se je preverila ustreznost lokacije za postavitev predmetne bazne postaje, da je bilo pri tem upoštevano, da v neposredni okolici rastejo visoki topoli in iglavci, ter da trije iglavci rastejo v neposredni bližini zemljišča, na katerem je predvidena postavitev bazne postaje, pri čemer se je z namenom, da se le-ta čim bolj zlije z obstoječo okolico, investitor odločil, da izbere konstrukcijo v obliki umetnega drevesa in tako ohrani obstoječe prostorske dominante in krajinske vedute. Na ugovor, da Č.Č. podpira zahtevo civilne iniciative, ki se ne strinja s postavitvijo bazne postaje na predvideni lokaciji na zemljiški parc. št. 608/15 k.o. ... je pojasnila, da je naveden ugovor brezpredmeten, saj Civilni iniciativi B. ni bil priznan status stranske udeleženke v predmetnem postopku s sklepom z dne 20. 7. 2018. V zvezi z navedbo, da bi skupaj poskusili najti drugo primerno lokacijo, oz. da potrebe občine po signalu A. na njihovem območju niso zaznali, zato je postavitev predmetne bazne postaje nepotrebna, pa se je tožena stranka sklicevala na pisno izjavo pooblaščenca investitorja, da je interes za boljšo pokritost na področju pokrivanja in planiranje bazne postaje med drugim prišel s strani krajanov, pretežno iz naselij Ptujska cesta in Črešnjevci, ter da investitor predmetno lokacijo potrebuje tudi zaradi prenosa signala med baznimi postajami. Izvedene so bile simulacije in meritve, na podlagi katerih je bilo ugotovljeno, da je najbolj optimalna lokacija bazne postaje na ..., iz katere bi bile s signalom najbolj pokrita naselja Boračeva, Janžev Vrh, Pujska cesta, Orehovci, Črešnjevci, Orehovski Vrh, Kobilščak, Radenski Vrh, Melanski Vrh, Kapelski Vrh, Sp. in Zg. Kocjan, Stavešinski Vrh, Ivanševski Vrh, kakor tudi večji del dveh državnih cest, in sicer Cesta 714, odsek 2807, relacija Sp. Ivanjci – Gornja Radgona in Cesta 941, odsek 1541, Grabonoš – Radenci.

5. Tožeča stranka kot stranska udeleženka iz upravnega postopka izpodbija takšno odločitev tožene stranke v tem upravnem sporu in v tožbi navaja, da pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki jih določa zakon, niso izpolnjeni. Meni, da je pri izdaji izpodbijane odločbe bilo napačno uporabljeno materialno pravo, da so bila kršena določila postopka, in da je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Z navedeno gradnjo bodo prizadete pravice in pravne koristi tretjih oseb, občanov Č.Č. in Č.Č., zato se tožeča stranka z gradnjo ne strinja, s čimer izkazuje svoj pravni interes, izdano gradbeno dovoljenje pa tudi ni v skladu z veljavnim OPN. Tej gradnji nasprotuje tudi Civilna iniciativa B., ki je zbrala preko 200 podpisov podpore proti nameravani gradnji, vendar ji tožena stranka v predmetnem postopku ni priznala statusa stranske udeleženke.

6. Tožeča stranka gradnji bazne postaje nasprotuje, saj se le-ta želi uvrstiti v bivalno okolje ..., ki bo dolgoročno škodljivo vplivala na zdravje ljudi na širšem območju Č.Č., ne glede na to, da je nepremičnina parc. št. 608/15 k.o. ... kmetijsko zemljišče, ki med drugim dovoljuje gradnjo komunikacijskih omrežij. Temeljna pravica do zdravega življenjskega okolja iz 27. člena Ustave RS je osnova, zato se morajo pogoji in način opravljanja gospodarskih in drugih dejavnosti omejiti na način, da v navedeno pravico ne posegajo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da bazna postaja ne bo presegla mejne vrednosti, ki jo določa Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (v nadaljevanju Uredba), vendar pa tožeča stranka takšne odločitve ne more preveriti, saj ji Strokovno mnenje - sevalne obremenitve v okolici bazne postaje št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, ni bilo vročeno in z njim ni bila seznanjena, iz odločbe pa vrednosti sevanja ne izhajajo, zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Navedena Uredba je bila sprejeta v letu 1996, pri čemer so novejša dognanja neodvisnih institucij o škodljivosti sevanja na ljudi spremenila in so ugotovitve, da je sevanje v okolici stolpa na zdravje ljudi na dolg rok zelo obremenjujoče ter večkratno povečujejo tveganje raka in vpliv na kognitivne funkcije ljudi, tudi če bo predvideno sevanje pod mejno vrednostjo iz navedene Uredbe.

7. Tožeča stranka poudarja, da ni potrebe za novo bazno postajo, saj je tudi sicer območje ... in okoliških naselij že dobro pokrito se telekomunikacijskimi omrežji. Nadalje tožena stranka tudi ni pravilno uporabila drugega odstavka 106. člena OPN, ki jasno določa, da je v teh primerih treba v stanovanjskih območjih preveriti vplive sevanja, na izpostavljenih območjih pa preveriti tudi ustreznost prostorske umestitve in vizualno izpostavljenost. Tako 27 m visoka bazna postaja z močnim sevanjem zagotovo ni ustrezno umeščena v prostor, ko je umeščena v bivalno okolje, zaradi svoje izpostavljenosti pa kazi tradicionalno podobo kraja. Z umestitvijo predmetnega gradbenega objekta v okolje, ki je turistično naravnano, se kazi podoba krajine in zmanjšuje vrednost vseh okoliških nepremičnin. Izgled krajine je za tožečo stranko strateškega pomena, saj glavni vir prihodkov tožeče stranke izvira iz turizma.

8. Tožeča stranka tudi nasprotuje, da bi lahko o ustreznosti prostorske umestitve odločal investitor, ki ima svoj enostranski interes, pri čemer pa se v celoti ne bi upoštevalo lokalne skupnosti. Nadalje tožeča stranka opozarja, da je treba upoštevati tudi zdravje in voljo ljudi, katerim se je preprečila participacija v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, in sicer se je civilni iniciativi B. zavrnil status stranske udeleženke. Tožeča stranka opozarja na Arhuško konvencijo, ki zagovarja participacijo okoliškega prebivalstva v posegih v prostor, še posebej pri teh, ki tako močno vplivajo na bivalne pogoje skupnosti.

9. Tožena stranka v je odgovoru na tožbo prerekala navedbe iz tožbe in se zavzemala za njeno zavrnitev. Vztrajala je pri svojih razlogih iz izpodbijanega gradbenega dovoljenja, na tožbene navedbe pa je dodatno odgovorila, da je v 20. členu OPN glede elektronskih komunikacij določeno, da občina vzpodbuja razvoj in opremljenost elektronskega omrežja v vseh naseljih občine in je zato navedeno tudi cilj občine. Kar se tiče ugovora tožeče stranke, da ji ni bilo vročeno Strokovno mnenje št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, tožena stranka navaja, da je bila ravno z namenom seznanitev udeležencev v postopku razpisana ustna obravnava dne 31. 7. 2018, katere se je predstavnik Č.Č. tudi udeležil, na tej obravnavi pa je bil razgrnjen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato se šteje, da je občina z njim seznanjena. Iz tretjega odstavka 69. člena ZGO-1 pa tudi izhaja, da se razen investitorju, ne prilaga projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih listin, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje.

10. Tožena stranka še navaja, da je bil v postopku tudi upoštevan 106. člen OPN, v skladu s katerim se preveri tudi ustreznost prostorske usmeritve in vizualna izpostavljenost, in da obstoj lokacijske informacije ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Iz lokacijske informacije tudi ne izhaja, da na predmetnem zemljišču ni mogoče graditi zahtevnega objekta, iz vsebine lokacijske informacije je razvidno le, da je bila ta izdana za pridobitev informacije, pod kakšnimi pogoji je na zemljišču mogoče zgraditi nezahteven objekt. Lokacijska informacija, na katero se sklicuje tožnica pa v nobenem primeru ni relevantna za gradnjo predmetne bazne postaje, ki je glede na določila Uredbe o razvrščanju objektov (Ur. list RS, št. 37/18) zahtevni objekt. V zvezi z očitkom, da tožena stranka ni priznala statusa stranske udeleženke civilni iniciativi B. pa je tožena stranka dodala, da lahko tožnica v konkretnem postopku obvaruje le svoje pravice in pravne koristi, civilna iniciativa pa je bila v postopku obravnavana ločeno in je imela možnost, da zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen status stranske udeleženke, sama zavaruje svoje pravice in pravne koristi.

11. Sodišče je v postopek pritegnilo prizadete stranke C.C. in B.B., ki sta poleg tožnice lastnici sosednjih zemljišč, lastnico zemljišča, na katerem je predvidena gradnja sporne bazne postaje A.A. in investitorja A. d.o.o., pri čemer je v postopku aktivno sodelovala le slednja.

12. Prizadeta stranka A. d.o.o. je v pripravljalni vlogi z dne 26. 5. 2021 navedla, da je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja predložila dokumentacijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga je pripravil projektant C. d.o.o. iz Ljubljane, sestavni del PGO pa predstavlja tudi strokovno mnenje št. 17-396-O-TMH z dne 4. 1. 2018 Inštituta za neionizirana sevanja, iz katerega neizpodbitno izhaja strokovna ocena, da so sodeč po opravljenih meritvah EMS, sevalne obremenitve obravnavanega vira bazne postaje Janžev Vrh, dosti nižje od mejnih vrednosti, ki jih določa Uredba na I. območju varstva pred sevanji. V zvezi z očitki, da ni zagotovljena minimalna komunalna oskrba glede predvidenega dostopa do javne poti ali ceste z zemljišča, na katerem se nahaja obravnavani objekt, pa je prizadeta stranka poudarila, da parc. št. 635/4 v skrajno severnem in zahodnem delu tvori celovit in zaokrožen cestni svet, ki predstavlja vzdolžni profil cestnega telesa, javne poti, na zemljišču s parc. št. 635/5 k.o. ... Opisani del zemljišča, na katerem se stikajo parcele št. 635/5, 635/4 in 605, vse k.o. ..., v naravi predstavljajo cestišče oz. dovozno pot do kmetijskega zemljišča, parc. št. 608/15 k.o. ..., na katerem bi se postavila obravnavana bazna postaja. Zemljišče parc. št. 635/4 k.o. ... v delu, v katerem predstavlja cestišče, predstavlja javno pot skupaj z zemljiščem parc. št. 635/5, k.o. ... Ta javna pot se namreč, kot je bilo pojasnjeno, uporablja za dostop do nepremičnine s parc. št. 605 in 608/15, obe ..., na katerih ima lastninsko pravico A.A., ki je s prizadeto stranko sklenila služnostno pogodbo za izgradnjo, postavitev in obratovanje bazne postaje. Prav tako je gradbeno dovoljenje skladno z OPN in lokacijsko informacijo. OPN v relevantnem 78. členu, ki se nanaša na dopustne prostorske posege na območjih kmetijskih zemljišč K1, posegov ne omejuje in utesnjuje zgolj na nezahtevne objekte, zaradi česar se lahko predvideva, da so dopustni tako zahtevni kot tudi nezahtevni prostorski posegi na predvidenih območjih, med katere s uvršča tudi zemljišče predvideno za gradnjo bazne postaje. Prizadeta stranka pa nasprotuje tudi tožbenim navedbam glede upoštevnosti zahtev Civilne iniciative B.

13. V obravnavani zadevi je sodišče odločilo na glavni obravnavi dne 10. 6. 2021, saj je bilo relevantno dejansko stanje med strankama sporno (analogna uporaba prvega odstavka 59. člena ZUS-1). Tožena stranka in prizadete stranke C.C., B.B. in A.A. se glavne obravnave niso udeležile, svojega izostanka pa tudi niso opravičile, zato je sodišče odločilo v njihovi odsotnosti. V dokaznem postopku je sodišče prebralo vse listine upravnega in sodnega spisa (dokazi A in C), ni pa izvedlo s strani tožeče stranke predlaganega dokaza z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožeče stranke in s postavitvijo izvedencev za področje vplivov na okolje, telekomunikacij in medicinske stroke, saj jih sodišče ni smelo upoštevati v smislu novih dokazov po 52. členu ZUS-1 kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Dokazov z zaslišanjem prič D.D. in E.E. in s postavitvijo izvedenca krajinske arhitekture pa sodišče ni izvedlo, ker se mora, kot bo prav tako obrazloženo v nadaljevanju, vprašanje ustrezne arhitekturne umestitve bazne postaje v prostor najprej rešiti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja po 65. členu Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki ga je tožena stranka in sodišče uporabilo v obravnavani zadevi v skladu s prvim odstavkom 106. člena Gradbenega zakona (v nadaljevanju GZ).¹

14. Po tako izvedenem dokaznem postopku sodišče ugotavlja, da je tožba utemeljena.

15. V obravnavani zadevi gre za spor v zvezi s pridobivanjem gradbenega dovoljenja za telekomunikacijski objekt – bazno postajo, sestavljeno iz tipske omare in opreme ter nadstreškom in antenskega droga v obliki drevesa – umetnega bora višine 27 m z antenami, vse na nepremičnini parc. št. 608/15 k.o. ... in izvedbo priključnega podzemnega NN elektrovoda in NN prostega zračnega voda na obstoječem oporišču na nepremičnini parc. št. 608/15 k.o. ...

16. Sodišče v zvezi s tožbenimi navedbami o tem, da nameravana gradnja ni skladna z lokacijsko informacijo, smiselnimi navedbami, da je nameravana gradnja umeščena v bivalno okolje in bo ogrožala zdravje ljudi v tem okolju zaradi morebitnega preseženega sevanja, da postavitev bazne postaje zmanjšuje vrednost okoliških nepremičnin, in da ni izpolnjen pogoj minimalne komunalne oskrbe, ker tožena stranka nima urejenega dostopa do nepremičnine parc. št. 608/15 k.o. ..., ugotavlja, da tožnica teh dejstev ni navedla v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Na ustni obravnavi dne 31. 7. 2018 je na zapisnik navedla le, da objekt ni v skladu z OPN, in da smatrajo, da bi ta objekt motil tipično krajinsko arhitekturo, da pa podpirajo zahtevo civilne iniciative, ki se ne strinja s postavitvijo tega objekta na tej lokaciji in predlaga investitorju, da skupaj najdejo drugo primerno lokacijo za njihove potrebe. Tožnica v tožbi tudi ni obrazložila, zakaj teh dejstev ni mogla navesti v postopku pred upravnim organom. Zato navajanja teh dejstev in v zvezi s tem predlagani dokazi sedaj v tožbi in pripravljalni vlogi z dne 14. 5. 2021 (postavitev izvedencev za področje vplivov na okolje, telekomunikacij in medicinske stroke) predstavlja nedopustno tožbeno novoto. V skladu s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati te dokaze v postopku pred izdajo akta. V skladu z 52. členom ZUS-1 pa lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, iz kakšnih upravičenih razlogov jih ni mogel navesti in zanje predložiti dokazil v postopku izdaje upravnega akta. Nova dejstva in novi dokazi se v skladu z zgoraj citiranima členoma lahko upoštevajo kot tožbeni razlogi le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta, in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta.

17. Prav tako so pravilne navedbe tožene stranke iz odgovora na tožbo, da sme tožnica v konkretnem postopku varovati le svoje pravice in pravne koristi. Kot je pravilno obrazloženo v izpodbijani odločbi, je Civilna iniciativa B. priglasila svojo stransko udeležbo, pri čemer je tožena stranka s sklepom z dne 20. 7. 2018 odločila, da se njena stranska udeležba ne dopusti. Zoper navedeni sklep bi Civilna iniciativa B. lahko vložila tožbo v ločenem upravnem sporu, zato sklicevanje enega stranskega udeleženca (v konkretnem primeru tožnika) na pravice in koristi drugega stranskega udeleženca niso utemeljene.

18. Ker lahko tožnica uveljavlja zgolj ugovore, ki se nanašajo na njeno osebno prizadeto korist, tudi ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na pogoje za gradnjo, katerih izpolnjevanje se ugotavlja v okviru zaščite javne koristi,² kot je npr. da se bo s tem zmanjšala vrednost okoliških nepremičnin. Kar se tiče zmanjšanja vrednosti njenih sosednjih nepremičnin, pa tožeča stranka takšnega konkretnega ugovora v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ni podala in v tožbi tudi ni obrazložila, zakaj teh trditev ni mogla podati v upravnem postopku (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Tožbene navedbe v tej smeri so zato neutemeljene.

19. Sodišče v zvezi z postavitvijo bazne postaje na zemljišču parc. št. 6708/15 k.o. ... tudi ugotavlja, da tožnica tudi ni ugovarjala dejstvu, da zemljišče, kjer bi se naj postavila bazna postaja, predstavlja kmetijsko zemljišče in tudi ne, da se predvidena lokacija nahaja v enoti urejanja (EUP) 22 – odprta krajina ostali del občine, v območju s podrobnejšo namensko rabo K1, najboljša kmetijska zemljišča. Na kmetijskih zemljiščih z oznako K1 pa so v skladu s prvim odstavkom 78. člena OPN dopustni posegi tudi za gradbene inženirske objekte, kamor spada daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja, med katera je uvrščena sporna bazna postaja. V skladu s 5. točko 3. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-1) vse vrste baznih postaj spadajo med elektronsko komunikacijsko opremo, ki pripada napravam elektronskih komunikacijskih omrežij. ZEKom-1 pa za navedeno uporablja tudi izraz gradbeno inženirski objekti, kamor spadajo npr. antenski stolp ali antenski nosilec kot del pripadajoče elektronske komunikacijske infrastrukture (38. točka prvega odstavka 3. člena ZEKom-1). Tako ne ne držijo navedbe tožeče stranke, da OPN ne ureja postavitev baznih postaj, saj je tudi v točki g.5 91. člena določeno, da se pri postavitvi baznih postaj upoštevajo določila iz 106. člena OPN. Slednji pa v drugem odstavku določa, da se telekomunikacijske antene in oddajnike ter bazne postaje lahko locira v vseh enotah urejanja. Lahko se jih namesti na vse objekte, razen na stanovanjske objekte. Na objekte, ki so zavarovana kulturna dediščina in na objekte, ki so v vplivnem pasu teh objektov je namestitev možna le ob soglasju varstvene službe. V stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja, na izpostavljenih območjih pa se preveri tudi ustreznost prostorske umestitve in vizualne izpostavljenosti.

20. Nadalje ni podana uveljavljana bistvena kršitev pravil upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ker da tožeči stranki ni bilo vročeno Strokovno mnenje št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018. Pravica do izjave oz. načelo zaslišanja stranke je sicer v ZUP urejeno v 9. členu. Slednji določa, da je treba, preden se izda odločba, dati stranki možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo, organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih določenih z zakonom. Navedeno velja v postopku tudi za stranske udeležence (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Vendar ima ZGO-1 glede pravice do izjave strank v postopku izdaje gradbenega dovoljenja posebne določbe, in sicer prvi odstavek 65. člena določa, da stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, mora za svoje trditve predložiti dokaze. Prvi odstavek 63. člena pa določa, da pristojni upravni organ za gradbene zadeve povabi stranke, da se seznanijo z nameravano gradnjo, in da se o njej izrečejo na obravnavi. V tem vabilu je treba stranke posebej opozoriti na to, da se bo v primeru, če se obravnave ne bi udeležile in izostanka opravičile, štelo, da se z nameravano gradnjo strinjajo. Kot izhaja iz podatkov upravnega spisa, je bilo prav takšno opozorilo vsebovano v vabilu na ustno obravnavo z dne 4. 7. 2018, ki je bilo poslano strankam.

21. Nadalje iz Zapisnika o ustni obravnavi št. 351-226/2018-4 z dne 31. 7. 2018 izhaja, da je bila obravnava opravljena z namenom, da se stranske udeležence seznani z nameravano gradnjo zaradi varstva pravic in pravnih koristi, da se jih posebej opozori, da se v primeru njihovega predčasnega odhoda iz obravnave brez podaje izjave na zapisnik razume, da na predmetno gradnjo nimajo pripomb, in da so na obravnavi predstavniki investitorja obrazložili vsebino dokumentacije in podali odgovore na vprašanja stranskih udeležencev. Prav tako iz zapisnika izhaja, da je bila navedena projektna dokumentacija na obravnavi razgrnjena in dana stranskemu udeležencu na vpogled, ter da so na obravnavi predstavniki investitorja obrazložili vsebino dokumentacije in podali odgovore na vprašanja stranskih udeležencev. Tožeča stranka je bila torej na ustni obravnavi seznanjena s celotno projektno dokumentacijo in torej tudi s Strokovnim mnenjem št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, katere sestavni del je bila.

22. V skladu s prvim odstavkom 48. člena ZGO-1 mora biti s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja dokazano, da bo objekt kot celota izpolnjeval predpisane bistvene zahteve, in da bo v skladu s prostorskimi akti. Projektno dokumentacijo pripravijo projektanti oziroma odgovorni projektanti, ki so osebe, ki opravljajo storitve pri projektiranju (4.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). V skladu s prvim odstavkom 47. člena ZGO-1 pa odgovorni projektant odgovarja za vsak načrt, ki ga je izdelal in potrdil s podpisom in žigom, ter jamči, da je načrt v skladu s prostorskim akti, gradbenimi predpisi in projektnimi pogoji, da izpolnjuje vse bistvene zahteve, in da je v skladu z elaborati. Zaradi tega v projektiranje in projektno dokumentacijo niti upravni organ, niti sodišče ne moreta posegati, ker gre za strokovno vprašanje oz. strokovne rešitve, ki so lahko le predmet tehnično strokovnih študij³.

23. Pravilnik o projektni dokumentaciji⁴, ki je veljal v času vložitve vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja na podlagi tretjega odstavka 35. člena ZGO-1⁵ je podrobneje opredeljeval vsebino projektne dokumentacije. Tako je v 1. členu bilo določeno, da ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije za zahtevne in manj zahtevne objekte, način njene izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njene uporabe, obliko in vsebino povzetka revizijskega poročila ter vsebino povzetka podatkov o nameravani gradnji. Projektno dokumentacijo sestavljajo poleg vodline mape, v kateri je zajeta idejna zasnova, idejni projekt, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, projekt za izvedbo del in projekt izvedenih del, kar je opredeljeno v poglavju 3. Pravilnika z naslovom „Podrobnejša vsebina projektov“, tudi elaborati (3. alineja prvega odstavka 5. člena Pravilanika). Vsebina slednjih je določena v četrtem odstavku 5. člena Pravilnika, in sicer elaborati vsebujejo študije, zasnove, strokovne ocene, geodetske načrte, konservatorske načrte ter druge tehnične dokumente v zvezi z gradnjo, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri se objekt gradi, potrebni in jih zahtevajo posebni predpisi, s katerimi se dokazuje izpolnjevanje predpisanih bistvenih zahtev. Podobno je razbrati tudi iz določb, na podlagi GZ sprejetega in sedaj veljavnega Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov⁶ v 4. členu.⁷

24. Sodišče tako ugotavlja, da se glede na zgoraj citirane določbe Pravilnika šteje kot del projektne dokumentacije tudi Strokovno mnenje št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, ki se nanaša na sevalne obremenitve, ki je v upravnem spisu priloženo projektni dokumentaciji kot elaborat (Kazalo vsebine projekta št. 17/22/A). Slednje je skladno z drugim odstavkom 106. člena OPN, ki določa, da se v stanovanjskih območjih preveri vplive sevanja. Ravno zaradi tega predpisa je odgovorni projektant v obravnavani zadevi moral pridobiti strokovno mnenje oz. elaborat strokovnjaka za področje elektromagnetnega sevanja (Inštitut za neionizirana sevanja). Tako v tem primeru ne gre za situacijo, ko bi bilo treba izdelati poročilo o vplivih na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje (113. člen OPN).

25. Strokovnega mnenja št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018 pa tudi ne gre enačiti s strokovnim mnenjem kot dokazom, ki ga upravni organ ali kakšna stranka pridobi v drugem splošnem upravnem postopku, ki se v celoti vodi po ZUP za ugotavljanje določenih relevantnih dejstev, in ki mora biti vročen udeležencem postopka.

26. ZGO-1 pa v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja ne predvideva vročanja projektne dokumentacije stranskim udeležencem, saj je ravno iz razloga seznanitve stranskih udeležencev z nameravano gradnjo, predvidena ustna obravnava. Prav tako se projektna dokumentacija ne vroča stranskim udeležencem ob vročitvi gradbenega dovoljenja. Tretji odstavek 69. člena ZGO-1 namreč določa, da se razen investitorju, projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih listin, na podlagi katerih je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vročeni odločbi ne prilaga. Ravnanje tožene stranke, ki tožeči stranki kot stranskemu udeležencu ni vročila projektne dokumentacije, katere sestavni del je bilo tudi Strokovno mnenje št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, je bilo tako pravilno in v zvezi s tem tožeči stranki ni bila kršena pravica do izjave.

27. Tožeči stranki je na ustni obravnavi tudi bila dana možnost, da se izjavi o celotni projektni dokumentaciji in s tem tudi o Strokovnem mnenju št. 17-396-O-Tmh z dne 4. 1. 2018, vendar pa v zvezi s tem, kot je razvidno iz Zapisnika št. 351-226/2018-7 z dne 31. 7. 2018, glede škodljivih vplivov zaradi prekomernega sevanja, ni navedla ničesar.

28. Je pa tožnica na ustni obravnavi dne 31. 7. 2018 navedla, da objekt, ki je predviden na omenjeni parceli št. 608/15 k.o. ... ni v skladu z OPN in smatra, da bi ta objekt motil tipično krajinsko arhitekturo. S tem je tožnica že v postopku pred upravnim organom uveljavljala kršitev 1. točke prvega odstavka 66. člena ZGO-1, ki določa prvi pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, in sicer, da mora biti projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom.⁸

29. Res mora v skladu s prvim odstavkom 65. člena ZGO-1 v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja stranka, ki v pisni izjavi ali na obravnavi nasprotuje nameravani gradnji, za svoje trditve predložiti dokaze, kar pomeni, da mora predložiti konkretno izvedensko mnenje oziroma študijo v upravnem postopku,⁹ ki dokazuje npr. trditve o tem, da nameravana gradnja moti tipično krajinsko arhitekturo. Vendar sodišče ugotavlja, da bi v obravnavani zadevi tožena stranka, glede na pravočasno podani ugovor morala pozvati tožnico, da svoje trditve o tem, da projekt ni v skladu z OPN, ker moti tipično krajinsko arhitekturo, v določenem roku dokaže s predložitvijo ustreznih listinskih dokazil. Tožnica je bila namreč s projektno dokumentacijo, katere del je tudi Načrt arhitekture, ki pod točko 1.4.3 opisuje razloge, zakaj je bila izbrana konstrukcija v obliki umetnega bora in kje se bo le-ta nahajal, seznanjena šele na ustni obravnavi dne 31. 7. 2018 in tako tega dne ni mogla že predložiti listinskega dokazila oz. strokovne študije, ki bi potrjevala njene navedbe v tej smeri. Prav iz razloga, da pravica do izjave ne bi ostala zgolj formalna pravica, ki je ne bi bilo mogoče dejansko uveljavljati in ob tem, ko si mora organ v postopku prizadevati ugotoviti materialno resnico (8. člen ZUP) in skrbeti za varstvo pravic strank (7. člen ZUP), bi tožena stranka v skladu z drugim odstavkom 140. člena ZUP od tožeče stranke, ki je pravočasno podala ugovor nedovoljene gradnje, ker le ta naj ne bi bila v skladu z OPN, saj moti krajinsko arhitekturo, morala zahtevati predložitev listinskih dokazil (drugi odstavek 140. člena ZUP). Ker tožena stranka tega ni storila, je tožeči stranki kršila pravico do izjave (ki vsebuje tudi pravico do predlaganja in sodelovanja pri izvajanju dokazov), s čimer je podana bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1.

30. Po obrazloženem je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano gradbeno dovoljene odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo ministrstvu v ponovni postopek, v katerem bo le-to moralo tožnici določiti primeren rok, da svoje trditve o arhitekturni neustreznosti umestitve bazne postaje na spornem zemljišču dokaže z ustreznim listinskim dokazilom oz. strokovno študijo (prvi odstavek 65. člena ZGO-1), nato pa ponovno odločiti o zahtevi prizadete stranke za izdajo gradbenega dovoljenja.

31. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi s četrtim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 385,00 EUR in 84,70 EUR kot povračilo za plačani 22 % DDV, saj je tožečo stranko pred sodiščem zastopal odvetnik, ki je davčni zavezanec, zadeva pa je bila rešena na glavni obravnavi.

32. Tožeča stranka je priglasila tudi stroške kilometrine za pot pooblaščenca iz sedeža njegove pisarne v Gornji Radgoni v Maribor. Stroški za prihod pooblaščenca na glavno obravnavo štejejo med materialne stroške, ki so bili potrebni za pravdo (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1), zato je sodišče tožeči stranki te stroške odmerilo v skladu z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih prihodkov iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Uredba), ki ureja višine povračil stroškov v zvezi z delom in službenim potovanjem (1. člen Uredbe), do katerih se ti v skladu z določbami te Uredbe ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Uredba v tretjem odstavku 5. člena določa, da se povračilo stroškov prevoza na službenem potovanju ne všteva v davčno osnovo do višine 0,37 € za vsak prevožen kilometer. Tožeči stranki je tako sodišče odmerilo še priglašene stroške za pot na relaciji Gornja Radgona-Maribor in nazaj, to je 2 x 48 km x 0,37 €, kar da znesek 35,52 EUR in skupaj z 22% DDV v višini 7,81 EUR znaša 43,33 EUR.

33. Tožena stranka je tako dolžna povrniti tožeči stranki 513,03 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15 dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila.

34. O stroških postopka prizadete stranke je sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 glede na uspeh. Prizadeta stranka kot investitor je v postopku sodelovala na strani tožene stranke. Prizadevala si je, da sodišče tožbo zavrne, saj je bilo v upravnem postopku njeni zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ugodeno. Prizadeta stranka tako v sodnem postopku ni uspela, saj je sodišče izpodbijano gradbeno dovoljenje odpravilo, zato v skladu z zgoraj citiranim zakonskim določilom nosi sama svoje stroške postopka.

-------------------------------

¹ Uradni list RS 61/17 z dne 2. 11. 2017 s spremembami.
² Tako sodbe UPRS I U 75/2010 z dne 14. 10. 2010, I U 663/2010 z dne 18. 11. 2010, I U 724/2010 z dne 17. 2. 2011 in I U 1028/2010 z dne 2. 12. 2010.
³ Tako sodbe Upravnega sodišča RS I U 480/2018 z dne 17. 10. 2019, I U 574/2015 z dne 8. 10. 2015 in I U 860/2012 z dne 29. 11. 2012.
⁴ Uradni list št. 55/2008 z dne 4. 6. 2008.
⁵ Tretji odstavek 35. člena ZGO-1 določa, da minister, pristojen za prostorske in gradbene zadeve, predpiše vsebino in obliko projektne dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki pridejo v poštev za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njihove uporabe, raven obdelave in glede na vrsto gradnje.
⁶ Uradni list RS št. 36/2018 z dne 30. 5. 2018.
⁷ V prvem odstavku 4. člena Pravilnika iz leta 2018 je določeno, da projektno dokumentacijo, ki jo izdela projektant, sestavljajo idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev, projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja, projektna dokumentacija za izvedbo gradnje in projektna dokumentacija izvedenih del. V skladu s tretjim odstavkom 4. člena Pravilnika pa projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določi pooblaščenega arhitekta, pooblaščenega inženirja ali pooblaščenega krajinskega arhitekta (v nadaljnjem besedilu: vodja projekta) ter v izdelavo projektne dokumentacije vključi tiste pooblaščene arhitekte, pooblaščene krajinske arhitekte in pooblaščene inženirje s področja gradbeništva, elektrotehnike, strojništva, tehnologije, požarne varnosti, geotehnologije in rudarstva, geodezije ali prometnega inženirstva ter strokovnjake z drugih strokovnih področij, katerih strokovne rešitve so glede na namembnost in zahtevnost objekta ter namen izdelave projektne dokumentacije potrebne za njegovo realizacijo v skladu z zahtevami investitorja, predpisi, pravili stroke in zadnjim stanjem tehnike, pri čemer se v projektni dokumentaciji navedejo udeleženi strokovnjaki in gradiva, ki so jih izdelali.
⁸ ZGO-1 v prvem odstavku 66. člena določa, da mora, preden pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, preveriti tudi: 1. ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom, 2. ali je projekt izdelala pravna oziroma fizična oseba, ki je med izdelavo projekta izpolnjevala s tem zakonom predpisane pogoje za projektanta, ter ali je oseba, ki je navedena kot odgovorni projektant, med izdelavo projekta izpolnjevala pogoje za odgovornega projektanta, 3. ali so k predvideni gradnji pridobljena vsa predpisana soglasja, 4. ali ima projekt predpisane sestavine in ali je bila opravljena revizija projektne dokumentacije, kadar je predpisana, ter ali so revidenti in odgovorni revidenti, ki so jo opravili, med revidiranjem izpolnjevali pogoje za revidenta in odgovornega revidenta, 5. ali so dajatve in prispevki, določeni z zakonom, plačani oziroma so na drug zakoniti način izpolnjene investitorjeve obveznosti, 6. ali ima investitor pravico graditi in 7. ali iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja izhaja, da bo zagotovljena minimalna komunalna oskrba objekta, če se gradi nov objekt ali če se objekt prizidava, nadzidava ali rekonstruira tako, da sezato spreminjajo osnovni parametri obstoječih priključkov oziroma se povečujejo zahteve v zvezi znjegovo komunalno oskrbo.
⁹ Tako sodbe UPRS I U 480/2018 z dne 17. 10. 2019, I U 574/2015 z dne 8. 10. 2015 in I U 860/2012 z dne 29. 11. 2012 ter sklep VSRS X Ips 164/2012 z dne 14. 6. 2012.

Datum zadnje spremembe:

11.10.2021

Podobni dokumenti:

• sodba I U 493/2010
• UPRS sodba I U 1158/2014
• UPRS Sodba in sklep I U 471/2019-19