<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 618/2019-14

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.618.2019.14
Evidenčna številka:UP00046596
Datum odločbe:11.05.2021
Senat, sodnik posameznik:Bojana Prezelj Trampuž (preds.), mag. Slavica Ivanović (poroč.), Adriana Hribar Milič
Področje:DAVKI - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:davčna izvršba - vročanje - tek rokov - fikcija vročitve - fikcija osebne vročitve - iztek roka za dvig pisanja - načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča

Jedro

Po presoji sodišča za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se 15 dnevni rok izteče na delovni dan ali na dela prost dan, saj fikcija nastopi, ne glede na navedeno okoliščino.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju finančni organ, tudi davčni organ) je z izpodbijanim sklepom zavrgla pritožbo tožnika zoper sklep davčnega organa DT 4933-99371/2018-3 z dne 15. 10. 2018 ter zavrnila zahtevo pooblaščenke tožnika za vračilo glavnice, stroškov izdaje sklepa, bančnih stroškov in stroškov zastopanja (točki 1 in 2 izreka izpodbijanega sklepa). Iz 3. in 4. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da pritožba ne zadrži izvršitve tega sklepa, ter da stroške postopka nosi tožnik.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je davčni organ s sklepom DT 4933-99371/2018-3 z dne 15. 10. 2018 začel davčno izvršbo zoper tožnika z rubežem denarnih sredstev, zaradi neporavnanih stroškov prekrškovnega postopka. Tožnik se je zoper navedeni sklep pritožil. Davčni organ navaja, da je na podlagi 240. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) najprej preizkusil formalne pogoje za vsebinsko odločanje o pritožbi. Ob tem se davčni organ sklicuje na določilo prvega odstavka 68. člena ZUP v zvezi s pravočasnostjo pritožbe, na določilo drugega odstavka 157. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), po katerem se pritožbo vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Navaja, da je bila tožniku poizkušana vročitev zgoraj navedenega sklepa 17. 10. 2018, ki pa ni bila uspešna. Ker tožnik ni osebno prevzel priporočene poštne pošiljke, jo je vročevalec po izteku 15 dnevnega roka, 2. 11. 2018 vložil v hišni predalčnik. Ugotavlja, da se šteje, da je prej naveden sklep davčnega organa tožniku vročen 1. 11. 2018, ter da se je pritožbeni rok iztekel 9. 11. 2018, zato je pritožba tožnika, ki jo je tožnik s priporočeno poštno pošiljko oddal na pošti 12. 11. 2018 prepozna in jo je davčni organ na podlagi drugega odstavka 240. člena ZUP zavrgel kot prepozno.

3. Ministrstvo za finance je kot drugostopenjski organ zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep.

4. Tožnik zoper izpodbijani sklep vlaga tožbo, v kateri navaja, da je pritožbo vložil 12. 11. 2018, ter da je sporočilo o prispelem pismu nesporno prejel 17. 10. 2018, zaradi česar je 15 dnevni rok za prevzem pošiljke začel teči 18. 10. 2018. Navaja, da je zadnji dan 15 dnevnega roka 1. 11. 2018, torej na državni praznik, zato se je zadnji dan roka skladno z drugim odstavkom 101. člena ZUP iztekel 2. 11. 2018, fikcija vročitve pa je nastopila 3. 11. 2018. Ker je bila pritožba vložena 12. 11. 2018, je bila pravočasna. Navaja tudi, da je 15 dnevni rok za prevzem pošiljke na pošti procesni rok, zato zanj velja določilo drugega odstavka 101. člena ZUP. Meni, da zakonskega določila ne more spremeniti Vrhovno sodišče RS z načelnim pravnim mnenjem, saj nima zakonodajnih pristojnosti. Zaradi navedenega meni, da je davčni organ pri izdaji izpodbijanega sklepa kršil pravila postopka in neupravičeno zavrgel pritožbo. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. V odgovoru na tožbo toženka v celoti prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev upravnih odločb. Predlaga zavrnitev tožbe kot neutemeljene.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je med strankama sporna pravočasnost tožnikove pritožbe zoper sklep prvostopenjskega organa DT 4933-99371/2018-3 z dne 15. 10. 2018.

8. ZDavP-2 v drugem odstavku 157. člena določa, da se lahko pritožbo zoper sklep o izvršbi vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi. Prvi odstavek 240. člena ZUP določa, da organ prve stopnje ob prejemu pritožbe najprej preizkusi, ali je pritožba dovoljena in pravočasna in ali jo je vložila upravičena oseba. Če pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če jo je vložila neupravičena oseba, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom (drugi odstavek 240. člena ZUP). Po določbi prvega odstavka 68. člena ZUP je vloga, med katere sodi tudi pritožba kot redno pravno sredstvo, vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme preden izteče rok oziroma če je poslana priporočeno po pošti na dan izteka roka.

9. Za presojo v predmetnem sporu je odločilna okoliščina, ali je tožnik vložil zoper sklep o davčni izvršbi DT 4933-99371/2018-3 z dne 15. 10. 2018 pravočasno pritožbo. Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da je bila pritožba vložena prepozno. Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni (prvi odstavek 87. člena ZUP). Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, v zvezi s sklepom o davčni izvršbi ni bilo mogoče opraviti neposredne vročitve, zato je vročevalec tožnika 17. 10. 2018 obvestil z obvestilom vloženim v hišni predalčnik, da lahko ta sklep osebno prevzame v nadaljnjem 15-dnevnem roku, ki začne teči z 18. 10. 2018. Tožnik v navedenem roku sklepa ni prevzel, zato je prvostopenjski organ pravilno uporabil četrti odstavek 87. člena ZUP, po katerem se šteje, da je vročitev opravljena z dnem preteka tega roka, kar je 1. 11. 2018. V skladu z drugim odstavkom 157. člena ZDavP-2 določen 8-dnevni rok za pritožbo se je tako iztekel v petek 9. 11. 2018, tožnik pa je po pooblaščencu pritožbo poslal priporočeno v ponedeljek 12. 11. 2018. Tega dne vložena pritožba je po obrazloženem vložena prepozno, zato je bila pravilno zavržena (drugi odstavek 240. člen ZUP).

10. Med strankama sicer ni sporno, da je bila tožniku poizkušana vročitev sklepa o davčni izvršbi dne 17. 10 2018, ter da je pritožbo vložil 12. 11. 2018, saj tožnik v tožbi temu niti ne oporeka. Sodišče zavrača očitke tožnika, da v primeru, kadar se 15 dnevni rok iz četrtega odstavka 87. člena ZUP izteče na praznik, oziroma na dela prost dan, se v skladu z drugim odstavkom 101. člena ZUP1 izteče na prvi delovni dan. Sodišče takšnemu stališču ne sledi. Po presoji sodišča za nastanek fikcije vročitve po ZUP ni pomembno, ali se 15 dnevni rok izteče na delovni dan ali na dela prosti dan, saj fikcija nastopi, ne glede na navedeno okoliščino. Kot izhaja tudi iz načelnega pravnega mnenja občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 14. 1. 2015, se pri fikciji vročitve iz četrtega odstavka 87. člena ZUP določilo drugega odstavka 101. člena ZUP ne uporablja. Sodišče še dodaja, da sledi razlagi zakonskega prava, kot ga je podalo Vrhovno sodišče RS kot najvišje sodišče v državi, ki razlaga zakonsko pravo (127. člen Ustave RS), zaradi česar je tukajšnje sodišče na navedeno razlago vezano. Navedeno stališče je skladno tudi s sodno prakso Vrhovnega sodišča RS v zadevah I Up 540/2012 z dne 16. 1. 2013 in I Up 519/2012 z dne 16. 10. 2013. Sodišče po povedanem zavrača očitane kršitve pravil postopka.

11. Izpodbijani sklep je glede na navedeno pravilen in zakonit, prav tako je bil pravilen tudi postopek pred njegovo izdajo. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.

12. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

13. Sodišče v zadevi ni odločalo na glavni obravnavi, ker pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------
1 Drugi odstavek 101. člena ZUP določa: „Če je zadnji dan roka nedelja ali praznik Republike Slovenije ali dela prost dan v Republiki Sloveniji ali kakšen drug dan, ko se pri organu, pri katerem je treba opraviti dejanje postopka, ne dela, se izteče rok s pretekom prvega naslednjega delavnika.“


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4OTk3