<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 782/2021-6

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:I.U.782.2021.6
Evidenčna številka:UP00046589
Datum odločbe:01.06.2021
Senat, sodnik posameznik:mag. Mojca Muha (preds.), Bojana Prezelj Trampuž (poroč.), mag. Marjanca Faganel
Področje:BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ
Institut:brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - izjemna brezplačna pravna pomoč

Jedro

Po sodni presoji plačilo sodne takse in odvetniških stroškov ne predstavlja okoliščin za zmanjšanje upoštevnega dohodka iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

Tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika tudi po sodni presoji ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile (3. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Med slednje tudi po sodni presoji ni mogoče šteti plačila sodne takse in odvetniških stroškov. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti (7. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Organ za BPP je z izpodbijano odločbo zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 18/2020-III, zaradi plačila škode in izročitve stvari.

2. Iz obrazložitve izhaja, da je tožnik vložil prošnjo za dodelitev BPP v zgoraj navedeni zadevi. Toženka se sklicuje na 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v zvezi s finančnim kriterijem za dodelitev BPP ter navaja, da znaša trenutno dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP 804,36 EUR mesečno na osebo, za dodelitev izjemne BPP pa 1.608,80 EUR mesečno na osebo. Toženka na podlagi vpogleda v prošnjo tožnika in uradne evidence FURS in ZPIZ ugotavlja, da upoštevni mesečni povprečni dohodek tožnika v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za BPP, to je v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 3. 2021, znaša 979,99 EUR, zato tožnik presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP za dodelitev redne BPP. Navedbe skrbnice, da se je tožnik nekrivdno znašel finančni stiski, kar dokazuje z obveznostjo plačila odvetniških stroškov in sodne takse, so nerelevantne, saj za zmanjšanje upoštevnega dohodka tožnika iz navedenega naslova ni pravne podlage. Prav tako navaja, da navedeni stroški niso podlaga za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP ali za zmanjšanje upoštevnega dohodka na podlagi tretjega odstavka 14. člena ZBPP, saj ne gre za izredne finančne obveznosti, nastale kot posledice višje sile, ali okoliščino, ki je tožnik ni zakrivil po lastni volji. Toženka ugotavlja, da se tožnik glede izpolnjevanja pogojev za izjemno BPP v predmetni zadevi zgolj pavšalno sklicuje na navedbe in dokaze v spisu Bpp 2041/2020 in v 11 pravdnih zadevah Okrožnega sodišča v Ljubljani, ter da ne gre za splošno znana dejstva in dokaze. Zaključi, da tožnik z navedbami in predlaganimi dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha ter krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, ter da je njegova invalidnost posledica upravnih in sodnih krivic ter nemoralnih tožb izvirne družine, ni zatrjeval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Ker je bila tožniku delno odvzeta poslovna sposobnost za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, kot izhaja iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011, pravnomočnega 10. 10. 2012, tudi niso izpolnjeni pogoji za dodelitev izjemne BPP iz 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Toženka ugotavlja, da tožnik presega dohodkovni cenzus za dodelitev redne BPP, razlogi za dodelitev izjemne BPP iz 3., 6. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP pa niso podani, zato je njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno.

3. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in po skrbnici vlaga tožbo, v kateri navaja, da je zaradi dolgoletnega psihičnega in ekonomskega nasilja izgubil vse premoženje, zdravje, vir prihodkov ter zaradi mejno psihotičnega stanja postal nesposoben v upravnih in sodnih postopkih zastopati svoje pravice, koristi in interese. Sodišču predlaga, da naj opravi glavno obravnavo, na kateri naj poleg tožnika in njegove skrbnice zasliši psihiatrinjo A.A. in po presoji sodišča višji sodnici B.B. in C.C. ter po tako opravljenem postopku razveljavi (pravilno odpravi, op. sodišča) izpodbijano odločbo in ugodi prošnji tožnika oziroma odpravi izpodbijano odločbo ter vrne zadevo v ponovni postopek toženki.

4. Tožnik navaja, da je toženka izdala izpodbijano odločbo brez upoštevanja splošno znanih dejstev ter brez upoštevanja temeljnih načel iz 7., 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navaja, da je toženka napačno ugotovila, da so dokazane in preverljive navedbe tožnika o protizakonitem sojenju sodišč v postopkih Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jih navaja, izmišljene, zaradi česar toženka ni pravilno uporabila 6. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP. Vsi sodni postopki Okrožnega sodišča v Ljubljani ter Okrajnega sodišča v Domžalah so obremenjeni z neupoštevanjem tožnikove procesne in pravdne nesposobnosti, ki tožniku krati pravice iz 6., 8., 13. in 14. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Navaja, da je invalid I. kategorije že od leta 2000, ter da toženka zlorablja 6. alinejo drugega odstavka 22. člena ZBPP, s tem ko ga šteje za prosilca, ki vlaga nerazumne vloge. Kljub izgubi sluha in duševni bolezni ni vlagal nerazumnih vlog, temveč se je le branil. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 pa je razvidno, da mu je bila opravilna sposobnost odvzeta z namenom zagotovitve kvalificiranega zastopanja v upravnih in sodnih postopkih, kar mu toženka ves čas krati. Sodnici B.B. in C.C. sta po mnenju tožnika soodgovorni za odvzem delavnice in opravilne sposobnosti. Navaja, da mu toženka že od leta 2002 dalje krati ustavno varovano pravico do enakopravnega zastopanja pred sodišči ter pravico do poštenega sojenja. Sodišču predlaga, da pribavi spise Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki jih navaja. Iz teh spisov in zaslišanj navedenih višjih sodnic bo namreč razvidno, da tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev izjemne BPP.

5. Toženka je dostavila upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V obravnavanem primeru je sporno ali je toženka utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani P 18/2020-III, zaradi plačila škode in izročitve stvari, ker tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP iz 13. člena ZBPP ter niso izpolnjeni pogoji za dodelitev izjemne BPP iz 22. člena ZBPP.

8. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi pogoji določeni v ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (drugi odstavek 13. člena ZBPP).

9. Po določbi prvega odstavka 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja, upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Ne glede na navedeno se pri ugotavljanju materialnega položaja prosilca in njegove družine premoženje, s katerim prosilec in njegova družina dejansko ne morejo razpolagati, ne upošteva, če prosilec ali druge osebe izkažejo upravičene razloge, zaradi katerih je razpolaganje s tem premoženjem omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec ali njegovi družinski člani niso zakrivili po lastni volji (tretji odstavek 14. člena ZBPP).

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da znaša tožnikov povprečni mesečni dohodek v zadnjih treh mesecih pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev redne BPP 979,99 EUR, čemur tožnik v tožbi ne ugovarja. Navedeno tudi po sodni presoji pomeni, da tožnik presega cenzus za dodelitev redne BPP, ki znaša 804,36 EUR, kar pomeni, da je bilo pravilno ugotovljeno, da tožnik ne izpolnjuje finančnega kriterija za dodelitev redne BPP. Tudi po sodni presoji plačilo sodne takse in odvetniških stroškov ne predstavlja okoliščin za zmanjšanje upoštevnega dohodka iz tretjega odstavka 14. člena ZBPP.

11. Tožnik v tožbi navaja, da bi mu morala toženka dodeliti izjemno BPP. Skladno s prvim odstavkom 22. člena ZBPP se lahko BPP, ne glede na določbe tega zakona o materialnem položaju prosilca in njegove družine, dodeli tudi, če prosilec izpolnjuje pogoje iz 24. člena tega zakona in če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega višine štirih osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke, premoženje prosilca in njegove družine pa ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (izjemna BPP). Skladno z drugim odstavkom 22. člena ZBPP se lahko izjemna BPP pod pogoji iz prejšnjega odstavka med drugim dodeli v naslednjih primerih: - zaradi izrednih finančnih obveznosti, če je prosilcu in njegovi družini nastala izredna finančna obveznost, za katero prosilec ni vedel oziroma z njo ni mogel računati, ker je nastala kot posledica višje sile, npr. potres, poplave (3. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP); - če gre za prosilca, ki mu je bil za zastopanje v sodnem postopku dodeljen skrbnik za posebni primer, ali za prosilca, ki mu je bila odvzeta poslovna sposobnost, razen če je bila prosilcu poslovna sposobnost omejena ali odvzeta zaradi pogostega vlaganja očitno nerazumnih vlog v sodnih postopkih (6. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP); - v drugih primerih iz razlogov, na katere prosilec in njegovi družinski člani niso mogli oziroma ne morejo vplivati in zaradi katerih so se znašli v položaju materialne ogroženosti (7. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP).

12. Tudi po presoji sodišča tožnik z navedbami in dokazi, da je postal invalid zaradi izgube sluha in krivic, ki mu jih povzročajo tretje osebe, v postopku dodelitve BPP ni v ničemer dokazoval ali predlagal dokazov za obstoj okoliščin iz 3. in 7. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP, ki jih uveljavlja kot razloge za dodelitev izjemne BPP. Iz navedb tožnika tudi po sodni presoji ne izhajajo izredne finančne obveznosti, ki bi nastale kot posledica višje sile (3. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Med slednje tudi po sodni presoji ni mogoče šteti plačila sodne takse in odvetniških stroškov. Tožnik prav tako ni izkazal okoliščin materialne ogroženosti, na katere ni mogel vplivati in zaradi katerih se je znašel v položaju materialne ogroženosti (7. alineja drugega odstavka 22. člena ZBPP). Ker je bila tožniku poslovna sposobnost delno odvzeta s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011, pravnomočnim 10. 10. 2012, za vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki, zaradi kverulanstva, tudi po sodni presoji niso izpolnjeni pogoji iz 6. alineje drugega odstavka 22. člena ZBPP.

13. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega akta pravilen ter da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožnik se sicer sklicuje na kršitev temeljnih načel iz ZUP, ustavnih pravic ter pravic iz EKČP, vendar gre za pavšalne navedbe, ki niso konkretizirane, sodišče pa samo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, ni ugotovilo. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

14. Glede na nesporne dejanske okoliščine, ki so relevantne za odločitev, je sodišče na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1 v zadevi odločilo brez glavne obravnave. Sodišče tudi ni sledilo dokaznemu predlogu za zaslišanje tožnika, njegove zakonite zastopnice in višjih sodnic ter predlogu za vpogled v spise Okrožnega sodišča v Ljubljani in Okrajnega sodišča v Domžalah, saj so, upoštevaje vsebino tožbenih ugovorov, pravno relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera nesporne, dokazni predlogi pa so zato nerelevantni.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 13, 22, 22/2, 22/2-3, 22/2-6, 22/2-7

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
07.07.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ4NjU3