UPRS Sodba IV U 49/2018-11

Jedro

Upravni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, glede na določila javnega razpisa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oz. nesklenjene istospolne partneske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, številka 33119-4/2017/2 z dne 20. 12. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odločil, da se vloga A.A., št. 33119-4/2017, prejeta 2. 6. 2017, zavrne (1. točka izreka). V 2. točki izreka je odločil, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 3. točki, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

2. Odločitev je prvostopenjski organ (med drugim) utemeljil z ugotovitvijo, da je stranka 1. 6. 2017 vložila vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev za sofinanciranje iz podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete, ki so bila razpisana z Javnim razpisom za podukrep M06.1, Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017 (v nadaljevanju Javni razpis). Sredstva iz podukrepa št. MO6.1 se odobrijo stranki po postopku in pogoji, ki so navedeni v Uredbi o izvajanju podukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba).

3. Iz notarskega zapisa, št. SV 114/17 z dne 10. 3. 2017 in notarskega zapisa, št. SV 169/17 z dne 7. 4. 2017 izhaja, da je prenosnik A.A. svoji hčeri B.A. izročil parcele št. ... vse k.o. ..., v skupni izmeri 5.362 m2. Na parc. št. ... obe k.o. ... se nahaja stanovanjska stavba št. .... Površina zemljišč pod stavbo znaša 76 m2, ki se odšteje od površin, ki jih je prejela B.A., kar pomeni, da so bila iz prenosa izločena zemljišča površine 0,5286 ha. Iz navedenega izhaja, da prenos ni bil izveden v skladu s pogoji javnega razpisa, ker je bilo iz prevzema izločenih več kot 0,5 ha zemljišč, zato se vloga zavrne.

4. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je z odločbo, št. 33119-9/2018/2 z dne 12. 3. 2018, pritožbo zavrnilo.

5. Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in mu na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja dodeli nepovratna sredstva za razpisani ukrep ter odloči o povrnitvi vseh stroškov postopka, vključno s sodno takso.

6. Tožnik v tožbi povzema vsebino točke 4.2.19.1. Javnega razpisa, ter navaja, da je upravni organ na podlagi vpogleda v oba notarska zapisa ugotovil dejansko stanje, ki samo po sebi ni sporno, ne strinja pa se z ugotovitvijo, da tak prenos ni bil izveden v skladu s pogoji Javnega razpisa, ker naj bi bilo iz prevzema izločenih več kot 0,5 ha zemljišč. Na podlagi notarskega zapisa izročilne in darilne pogodbe, št. SV 114/17 z dne 10. 3. 2017 in notarskega zapisa, dodatka k izročilni in darilni pogodbi, št. SV 169/17 z dne 7. 4. 2017, je postal tožnik lastnik celotne kmetije, ki sta jo imela v solasti mama C.A. in oče D.A.. Mama je bila po predpisih o kmetijstvu nosilka kmetijskega gospodarstva do dneva, ko je postal nosilec on. Mama je bila tista, ki je upravljala s kmetijskim gospodarstvom, ne oče. Oče je zaposlen izven kmetije in je bil tudi izključni lastnik spornih parcel, ki jih je izročil sestri, čeprav mu jih glede na zgoraj citirani pogoj iz Javnega razpisa ne bi bilo treba. Bil pa je tudi lastnik parcel ..., obe k.o. ... in parcel ... obe k.o. .... Kljub temu, da očetu kot zakonskemu partnerju prenosnice C.A. ne bi bilo treba prenesti nepremičnin, ki so izključno v njegovi lasti, jih je prenesel, saj je ocenil, da bo lažje, če bo tožnik izvrševal lastninsko pravico v skladu z zakonodajo, ki ureja področje gozdarstva in kmetijstva. Tožnik poudarja, da mu po pogoju Javnega razpisa v točki 4.2.19.1 tega ne bi bilo treba, ker očetove parcele niso bile obvezni predmet prenosa. Po drugi strani pa je bilo treba gledati na prenos kmetije ekonomično, saj so sestavili eno pogodbo, ker notarske storitve niso ravno poceni.

7. Upravni organ je na prvi stopnji odločal na podlagi skrajšanega ugotovitvenega postopka, kar pomeni brez sodelovanja tožnika. Tožnik pred izdajo odločbe na prvi stopnji ni bil seznanjen z ugotovitvami prvostopnega organa in nanje tudi ni mogel ustrezno odgovoriti. Tako mu ni bila dana možnost, da bi prej kot v pritožbi obrazložil, da je prenosnica mama C.A.. V pritožbenem postopku je upravni organ dejansko priznal, da je izročiteljica C.A. nosilka kmetije in navedel, da se navedeno upošteva le v primeru, ko bi izročitelja prenašala enako površino. S tem se tožnik ne more strinjati, saj v postopku na prvi stopnji ni imel možnosti, da bi utemeljil napačno ocenjeno dejansko stanje. Kot dokaz, da je dejanska prenosnica mama, predlaga vpogled v evidence, predvsem tiste, ki se nanašajo na pridobivanje sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike in več kot očitno je, da je dolgoletna prejemnica odločb o sredstvih mama, ne oče. Prav tako v javnem razpisu ni nikjer jasno zapisano, da bi bil prenosnik tisti od zakoncev, ki prenaša več nepremičnin. Meni, da je takšno tolmačenje drugostopenjskega organa, pa tudi prvostopenjskega organa, škodljivo že zaradi samega cilja, ki ga zasleduje razpisani podukrep. Zaradi navedenega, torej napake v postopku na prvi stopnji, je prišlo do napačne ugotovitve dejanskega stanja in s tem napačne odločitve upravnega organa.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem zavrača navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi odločbe tožene stranke in prvostopenjske odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Dodatno navaja, da iz notarskega zapisa z dne 10. 3. 2017 izhaja, da sta kot prenosnika/izročevalca navedena oba starša tožnika, predmet izročilne pogodbe pa so bile nepremičnine, ki so bile v solasti matere in očeta vsak do 1/2, ter nepremičnine v izključni lasti očeta. Ravno zaradi navedenih nepremičnin je oče izročil večji del nepremičnin, katere je v last prevzela tožeča stranka kot prevzemnik. Iz registra kmetijskih gospodarstev je razvidno, da je bila v času prenosa nosilka KMG mati C.A., in sicer v obdobju 3. 7. 2009 do 3. 3. 2017, pred tem pa je bil nosilec oče vse od 2011 do septembra 2009. Bil je tudi ves čas namestnik nosilke, zaradi česar tožena stranka ne sledi tožbenim navedbam, da na kmetijskem gospodarstvu ni imel pomembnejše vloge in da ne more nastopiti kot prenosnik.

9. Tožena stranka ponovno poudarja, da so določbe Javnega razpisa za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016 ter določbe Uredbe izrecne, in jih ni mogoče zaobiti, tožniku pa so bile znane vnaprej. Izhodiščno dejstvo pri oblikovanju subjektov prenosnika in prevzemnika je ravno lastništvo zemljišča, nosilstvo in aktivnost na kmetiji je šele sekundarnega pomena, kadar sta prenosnika dva partnerja in gre za prenos solastnine.

10. Tožba je utemeljena.

11. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožnikove vloge za dodelitev nepovratnih sredstev politike razvoja podeželja, sofinancirane iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za podukrep M06.1 Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2016, ki ga ureja Uredba. Slednja v določbi 4. člena opredeljuje namen podpore, kot pomoč mladim kmetom za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti ter v določbi 12. člena določa, da se sredstva za podukrep razpišejo z zaprtim javnim razpisom v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 51. člena Zakona o kmetijstvu. Skladno z določbo četrtega odstavka 12. člena Uredbe, pa se v javnem razpisu podrobneje določijo zlasti višina razpisanih sredstev, upravičenci, namen, podrobnejši pogoji za dodelitev sredstev in podrobnejša merila za ocenjevanje vlog, pogoji za izplačilo sredstev, postopek za vložitev vloge in zahtevka za izplačilo sredstev ter obveznosti prejemnika sredstev.

12. V obravnavani zadevi je bil tako v Uradnem listu RS, št. 22/17 in 26/17 objavljen Javni razpis za podukrep M06.1, Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, ki je v točki 4.2.1. določil, da mora v skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena Uredbe za mlade kmete, upravičenec – fizična oseba, postati lastnik kmetijskega gospodarstva z medgeneracijskim prenosom ali nakupom kmetijskega gospodarstva, kar se dokazuje z eno od naslednjih listin - izročilno pogodbo, darilno pogodbo, pogodbo o preužitku, pravnomočnim sklepom o dedovanju, pogodbo o dosmrtnem preživljanju s priloženo smrtovnico oziroma drugim dokumentom, ki izkazuje smrt prenosnika in kupoprodajno pogodbo.

13. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnik postal lastnik celotnega kmetijskega gospodarstva v lasti matere C.A. in očeta D.A., z medgeneracijskim prenosom, kar je dokazal s predložitvijo notarskega zapisa izročilne in darilne pogodbe, št. SV 114/17 z dne 10. 3. 2017 in notarskega zapisa, dodatka k izročilni in darilni pogodbi, št. SV 169/17 z dne 7. 4. 2017, sporno v zadevi pa je, ali je bil navedeni prenos izveden v skladu s pogoji Javnega razpisa.

14. Javni razpis se v točki 4.2.19. v primeru medgeneracijskega prenosa iz točke 4.2.1. javnega razpisa sklicuje na določbo tretjega odstavka 6. člena Uredbe za mlade kmete, ki določa obseg prenosa kmetijskega gospodarstva tako, da (točka 4.2.19.1) prenosnik ali prenosnik in njegov zakonski, zunajzakonski partner ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze, če gre za solastnino, preneseta kmetijsko gospodarstvo z vsemi pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči, vključno z vsemi pripadajočimi objekti, ki so namenjeni opravljanju kmetijske dejavnosti, in so na območju Republike Slovenije ter v lasti prenosnika ali solasti prenosnika in njegovega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja ali partnerja sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze. Prenosnik mora prenesti tudi vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima s komerkoli drugim. Zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze mora prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom, nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, pa niso obvezni predmet prenosa.

15. V obravnavani zadevi iz notarskega zapisa izročilne in darilne pogodbe, ki so jo sklenili D.A. (izročitelj – darovalec) in C.A. (izročiteljica) in A.A. kot prevzemnik – obdarjenec in B.A. kot prevzemnica, izhaja, da je D.A. v celoti lastnik nepremičnin v k.o. ... (parc. št. ...), nepremičnin v k.o. ... (parc. št. ...) in nepremičnin v k.o. ... (parc. št. ...). Prav tako iz navedene listine izhaja, da sta D.A. in C.A. solastnika (vsak do ½) nepremičnin parc. št. .... V zadevi ni sporno, da je D.A. sinu A.A. izročil nepremičnine v k.o. ... in podaril parcelo ... v k.o. ... in parc. št. ... v k.o. ...), torej zemljišča, katerih lastnik je bil v celoti, oba izročitelja pa sta sinu izročila nepremičnine v k.o. ..., ki jih imata v solasti. Sodišče na podlagi navedenih podatkov pritrjuje sicer nesporni ugotovitvi prvostopenjskega organa in tožene stranke, da je D.A., kot izročitelj in darovalec, na tožnika prenesel več nepremičnin kot tožnikova mati.

16. Sodišče je upoštevalo tudi določbo 4.2.19.2. Javnega razpisa, ki določa, da je v skladu s 6. točko 2. člena Uredbe za mlade kmete prenosnik oseba, ki je kot lastnik nepremičnin, ki sestavljajo kmetijo, vpisana v zemljiško knjigo in ki na upravičenca, ki je fizična oseba, prenaša površine zemljišč kmetije. Upravičenec (fizična oseba) iz prejšnjega stavka se lahko organizira kot samostojni podjetnik posameznik ali pa ustanovi pravno osebo, s katero kandidira za podporo v okviru podukrepa 6.1., in za ta namen prenese kmetijo v last te pravne osebe. Če na upravičenca iz prvega stavka te podtočke površine prenaša več oseb, se za prenosnika šteje oseba, ki prenaša večino površin zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Če dve osebi prenašata enako površino, se za prenosnika šteje oseba, ki je bila pred prenosom nosilka kmetije.

17. Oba podatka, torej obseg prenosa nepremičnin in opredelitev prenosnika iz določbe 4.2.19.2. Javnega razpisa ter 6. točke 2. člena Uredbe, po presoji sodišča utemeljujeta odločitev upravnih organov, ki sta D.A. štela kot prenosnika.

18. V nadaljevanju pa sodišče ugotavlja, da iz predložene notarske listine izhaja tudi, da je D.A., kot lastnik do celote, hčeri B.A. podaril tudi zemljišča parc. št. ... v k.o. ..., v skupni površini 5.286 m2, torej so bila iz prenosa izločena zemljišča površine 0,5286 ha, zato je bil po mnenju prvostopenjskega organa prenos izveden v nasprotju z Javnim razpisom.

19. Točka 4.2.19.3. Javnega razpisa določa, da obveznost prenosa iz podtočke 4.2.19.1. tega javnega razpisa ne velja za stanovanjske objekte, površine v obsegu največ 0,5 ha zemljišč vključno z objekti, ki ležijo na teh zemljiščih in so namenjeni uporabi teh zemljišč, ter solastninske deleže v agrarnih skupnostih, pri čemer upravičenec članstvo v agrarni skupnosti dokazuje z izjavo agrarne skupnosti o članstvu in višini solastninskega deleža. Gre za določbo Javnega razpisa, ki je usklajena z določbo 2. točke tretjega odstavka Uredbe, vendar v obravnavani zadevi, po presoji sodišča, navedena določba, ki se nanaša izključno na obveznost prenosa iz 1. točke tretjega odstavka 6. člena Uredbe, ne more predstavljati pravne podlage za odločitev.

20. V obravnavani zadevi predloženi listini (izročilna in darilna pogodba, št. SV 114/17 z dne 10. 3. 2017 in dodatek k izročilni in darilni pogodbi, št. SV 169/17 z dne 7. 4. 2017) dokazujeta, da je D.A., prenosnik, na sina, prevzemnika, prenesel vsa zemljišča v solastnini. Gre za (obligatoren) prenos, katerega pravno podlago predstavlja določba 1. točke tretjega odstavka 6. člena Uredbe, ki med drugim določa, da mora zakonski ali zunajzakonski partner prenosnika ali partner sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze prenesti vse nepremičnine, ki jih ima v solasti s prenosnikom.

21. Prej navedeni listini pa dokazujeta tudi, da je prenosnik D.A. na sina prenesel (izročil in podaril) tudi zemljišča v izključni lasti v k.o. ... (parc. št. ...) ter parc. št. ... v k.o. ... .

22. Sodišče je v 14. točki obrazložitve te sodbe že pojasnilo, da je točka 4.2.19.1. Javnega razpisa usklajena z določbo prve točke tretjega odstavka 6. člena Uredbe, ki določa, da se obveznost prenosa nepremičnin prenosnika nanaša samo na nepremičnine, ki jih ima v solastnini, bodisi z zakonskim, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem sklenjene oziroma nesklenjene istospolne partnerske zveze in tudi na vse solastniške deleže nepremičnin, ki jih ima v solasti s komerkoli drugim, pri čemer pa nepremičnine, ki so izključno v njegovi lasti, niso predmet prenosa. Navedena pravna podlaga in predloženi notarski listini, v delu, kjer je prenosnik izročal oziroma podaril prevzemniku točno določene nepremičnine v izključni lasti, ki jih ni bil dolžan prenesti, torej ne utemeljujejo nadaljnje ugotovitve prvostopenjskega organa, da je bil prenos izveden v nasprotju s pogoji Javnega razpisa.

23. Ker prvostopni organ ni pravilno presodil, ali tožnik izpolnjuje pogoje za dodelitev sredstev iz naslova ukrepa Pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2017, je sodišče tožbi na podlagi 1. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1) ugodilo, odpravilo izpodbijano odločbo ter zadevo v smislu določb tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj prvostopni organ ponovno presodi izpolnjevanje pogojev tožnika za dodelitev sredstev iz naslova navedenega ukrepa in sledeč v tej sodbi izraženemu pravnemu mnenju sodišča o zadevi ponovno odloči.

Datum zadnje spremembe:

06.05.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 306/2016-12
• UPRS Sodba I U 1075/2018-10
• UPRS Sodba I U 1335/2020-10