<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sklep III U 265/2020-3

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:III.U.265.2020.3
Evidenčna številka:UP00044528
Datum odločbe:21.01.2021
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Valentina Rustja (poroč.), Lea Chiabai
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:upravni spor - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - sodna odločba - zavrženje tožbe

Jedro

Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča ni niti upravni akt, niti akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Izpodbijana sodba je akt sodne veje oblasti, proti kateri je zagotovljeno drugo sodno varstvo v sodnih postopkih, ki vključujejo tudi varstvo ustavnih pravic.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je na tukajšnje sodišče vložil tožbo v upravnem sporu zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 223/2020 z dne 28. 10. 2020 (v nadaljevanju: sodba Psp 223/2020), ki je bila izdana v socialnem sporu, ki ga je tožnik sprožil zoper Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZPIZ) zaradi ugotavljanja invalidnosti in invalidske pokojnine, v zvezi z odločbama ZPIZ št. 10333-99/2017, št. dosjeja: 2011195 z dne 21. 8. 2018 in št. dosjeja 2 4 2011195 z dne 10. 11. 2017 (v nadaljevanju: odločba ZPIZ z dne 21. 8. 2018 in odločba ZPIZ z dne 10. 11. 2017), izdanima v postopku odločanja o tožnikovih pravicah iz invalidskega zavarovanja. Tožnik obrazlaga, da tožbo v skladu s prvim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) vlaga v roku 30 dni od prejema sodbe Psp 223/2020, sklicuje se na določbe 25. člena in drugega odstavka 157. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava) ter navaja, da vlaga ugotovitveno tožbo, s katero se lahko po 1. točki drugega odstavka 33. člena ZUS-1 zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi s spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije) zoper sodbo Psp 223/2020, ki jo, kot poudarja, izpodbija v celoti. Pojasnjuje, da gre za zadevo razvrstitve v I. kategorijo invalidnosti in priznanja pravice do invalidske pokojnine, ter utemeljuje, zakaj meni, da je sodba Psp 223/2020, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v ... št. II Ps 1134/2018 z dne 22. 6. 2020 (v nadaljevanju: sodba II Ps 1134/2018), nepravilna in nezakonita, kot sta tudi omenjeni odločbi ZPIZ z dne 21. 8. 2018 in 10. 11. 2017, na kateri se nanaša s sodbo Psp 223/2020 potrjena sodba II Ps 1134/2018. V tej zvezi povzema oziroma podaja še predlog, da se odločbi ZPIZ z dne 21. 8. 2018 in 10. 11. 2017 razveljavita oziroma odpravita, da se tožniku prizna I. kategorija invalidnosti od 8. 5. 2017 zaradi posledic bolezni v 80 % in poškodbe pri delu v 20 % ter se mu od navedenega dne dalje prizna pravica do invalidske pokojnine. Sklepno tožnik predlaga, da Upravno sodišče v skladu z 51. členom ZUS-1 v zadevi odloči po opravljeni glavni obravnavi.

2. Tožbi je tožnik poleg sodbe Psp 223/2020 in poštnega dokazila glede njene vročitve priložil še sodbo II Ps 1134/2018, zapisnik o glavni obravnavi pred omenjenim sodiščem II Ps 1134/2018 z dne 22. 6. 2020, izvedensko mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani z dne 10. 10. 2019, odločbo ZPIZ z dne 21. 8. 2018 z izvedenskim mnenjem Invalidske komisije II. stopnje z dne 19. 6. 2018, odločbo ZPIZ z dne 10. 11. 2017 z izvedenskim mnenjem Invalidske komisije II. stopnje z dne 6. 7. 2017, izvedensko mnenje Invalidske komisije II. stopnje z dne 24. 9. 2008, izvedensko mnenje Invalidske komisije z dne 1. 10. 1998, mnenje izvedenca prim. mag. A.A. z dne 17. 7. 2007, odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku s strani A. d.o.o. s ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 2. 2004, opisni list delovnega mesta ter listino ZPIZ o delovnem mestu pred nastankom invalidnosti. Predlaga tudi ponovno zaslišanje izvedenca prim. prof. dr. B.B..

3. S sodbo Psp 223/2020 je Višje delovno in socialno sodišče zavrnilo tožnikovo pritožbo zoper sodbo II Ps 1134/2018 in potrdilo navedeno sodbo, s katero je Delovno in socialno sodišče v ... razsodilo, da se odpravita odločbi ZPIZ z dne 21. 8. 2018 in z dne 10. 11. 2017 (I. točka izreka); da se tožnik razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 %, s pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega, 4 ure dnevno (20 ur tedensko) na drugem delovnem mestu z določenimi omejitvami, od 1. 6. 2017 dalje (II. točka izreka); da se tožniku prizna pravica do delnega nadomestila, o višini in izplačevanju katerega bo odločil ZPIZ s posebno odločbo v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe (III. točka izreka); da se zavrne tožbeni zahtevek, da se tožnika razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in da se mu prizna pravica do invalidske pokojnine oz. podredna tožbena zahtevka, da se tožnika razvrsti v II. kategorijo invalidnosti od 8. 5. 2017, zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 %, brez predhodne poklicne rehabilitacije ni zmožen za drugo delo, poklicna rehabilitacija pa mu ni na voljo, zato se mu od 8. 5. 2017 dalje prizna pravica do invalidske pokojnine oz. da se razvrsti v II. kategorijo invalidnosti od 8. 5. 2017, zaradi posledic bolezni 80 % in poškodbe pri delu 20 %, s pravico do dela na drugem delovnem mestu, s krajšim delovnim časom 4 ure dnevno z omejitvami: psihofizično lažja dela, ki niso vezana na trajno in dolgotrajno hojo, posebno ne v strmini, ne na terenu, brez dvigovanja bremen nad 2 kg, kjer ni potrebna groba moč desnice, brez dvigovanja rok nad višino prsnih bradavic, brez del, ki zahtevajo fino motoriko rok in prstov, in brez del, ki zahtevajo intelektualni napor in miselno koncentracijo, s pravico do delnega nadomestila (IV. točka izreka) in odločilo še o stroških postopka (V. točka izreka).

4. Sodišče je tožbo v tem upravnem sporu zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Kot izhaja iz povedanega, se tožnik - v smislu izpolnjenosti pogojev za odločanje o njegovi tožbi v upravnem sporu - sklicuje na 25. člen Ustave (ta določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih) ter na drugi odstavek 157. člena Ustave (po katerem odloča v upravnem sporu pristojno sodišče tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo). Kot navede, vlaga ugotovitveno tožbo, s katero se lahko zahteva po 1. točki drugega odstavka 33. člena ZUS-1 ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerim je bilo poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi s spremembo upravnega akta (tožba v sporu polne jurisdikcije) zoper izdano sodbo Psp 223/2020, ki jo izpodbija v celoti. Tožnik se torej sklicuje na določbo drugega odstavka 157. člena Ustave in omenja drugi odstavek 33. člena ZUS-1, ki ureja t.i. subsidiarni upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika. Obenem tožbo opredeli kot tožbo zoper sodbo Psp 223/2020, ki jo izpodbija v celoti. Sodišče je glede na navedeno pogoje za obravnavanje vložene tožbe v upravnem sporu preizkusilo tako z vidika dopustnosti rednega upravnega spora v smislu določb 2. člena ZUS-1 kot z vidika dopustnosti t.i. subsidiarnega upravnega spora po drugem odstavku 157. člena Ustave oziroma prvem odstavku 4. člena ZUS-1.

6. V skladu s prvim odstavkom 2. člena ZUS-1 odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerim se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je po drugem odstavku 2. člena tega zakona upravna odločba in drug javnopravni enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanje upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Značilnost upravnih aktov glede na navedeno določbo ZUS-1 je, da so izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije. Pri tem je v 3. členu ZUS-1 izrecno določeno, da upravni akti niso med drugim tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti.

7. S tožbo izpodbijano sodbo Psp 223/2020 je izdalo Višje delovno in socialno sodišče v okviru svojih na podlagi Ustave (126. člen) z zakonom, to je Zakonom o sodiščih (ZS) in Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) določenih pristojnosti. Navedena sodba tako, enako kot sodba Delovnega in socialnega sodišča v ... II Ps 1134/2018, spada med odločitve, ki jih sprejemajo nosilci sodne veje oblasti za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti, kar pomeni, da ne gre za akte, ki bi se glede na določbe 2. in 3. člena ZUS-1 lahko izpodbijali v upravnem sporu. Tožbo v upravnem sporu, s katero tožnik izpodbija sodbo Psp 223/2020 (in enako bi veljalo tudi za izpodbijanje sodbe II Ps 1134/2018 v upravnem sporu), je zato treba zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Glede na v tožbi povzet predlog, da se razveljavita oziroma odpravita odločbi ZPIZ z dne 21. 8. 2018 in z dne 10. 11. 2017, sodišče dodaja, da sta bili navedeni odločbi že odpravljeni s sodbo II Ps 1134/2018, ki je potrjena s sodbo Psp 223/2020, da pa tudi sicer tožba v upravnem sporu, uperjena zoper navedeni odločbi ZPIZ, ne bi bila dovoljena. Sodno varstvo glede pravic iz invalidskega zavarovanja in v tej zvezi izdanih odločb ZPIZ se namreč ne zagotavlja v upravnem sporu, pač pa v skladu z določbami ZDSS-1 (glej 1. točko prvega odstavka 7. člena, 12. in 17. člen) v socialnem sporu, v katerem je pristojno na prvi stopnji odločati Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, na drugi stopnji, torej o pritožbah zoper odločitve prvostopenjskega socialnega sodišča odloča Višje delovno in socialno sodišče (kot je tudi v tožnikovem primeru), o izrednih pravnih sredstvih pa Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

8. Glede na povedano tudi tožnikovo sklicevanje na 25. člen ter drugi odstavek 157. člena Ustave do drugačne odločitve o tožbi ne more pripeljati. V skladu s prvim odstavkom 4. člena ZUS-1, ki pomeni zakonsko izpeljavo določbe drugega odstavka 157. člena Ustave, namreč odloča sodišče v upravnem sporu o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, vendar le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. Ta pogoj v obravnavanem primeru ni izpolnjen.

9. V tej zvezi sodišče uvodoma pripominja, da iz omenjenih in drugih določb Ustave ne izhaja, da bi moralo biti omogočeno sodno varstvo oziroma pravno sredstvo zoper vsako sodno odločbo. Pravica iz prvega odstavka 23. člena Ustave namreč zagotavlja dostop do postopka, v katerem sodišče odloči o pravici, obveznosti oziroma pravni koristi stranke; človekova pravica do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave pa zagotavlja pritožbo oziroma drugo pravno sredstvo zoper sodne odločbe, izdane na prvi stopnji; več od dvostopenjskega sodnega varstva Ustava ne zahteva.

10. Sodno varstvo glede pravic iz invalidskega zavarovanja je (bilo) tožniku zagotovljeno v socialnem sporu, ki je na prvi stopnji tekel pred Delovnim in socialnim sodiščem, v socialnem sporu mu je (bila) zagotovljena tudi pravica do pritožbe kot rednega pravnega sredstva zoper odločitev socialnega sodišča prve stopnje; pod pogoji iz zakona pa tožnik ima oziroma je imel možnost v socialnem sporu vložiti tudi izredna pravna sredstva oziroma ustavno pritožbo. Ker je torej v zadevi ugotavljanja invalidnosti in pravice do invalidske pokojnine zagotovljeno drugo sodno varstvo, tudi subsidiarni upravni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave oziroma prvega odstavka 4. člena ZUS-1 ni dopusten.

11. Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo na seji, brez glavne obravnave in izvajanja dokazov, ker pogoji za vsebinsko obravnavanje tožbe v upravnem sporu niso izpolnjeni in je zato moralo tožbo že ob predhodnem preizkusu na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči.

12. O tožnikovem predlogu za oprostitev plačila sodne takse za tožbo oziroma za postopek pred sodiščem prve stopnje bo odločeno s posebnim sklepom.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 2, 2/1, 3, 36, 36/1, 36/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ3MDY5