UPRS Sodba IV U 174/2019-8

Jedro

Brezplačna pravna pomoč se dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi. V primeru prošnje za „ureditev postopkov za vpis poklica v nomenklaturo in šifrant poklicev ter drugo potrebno za uveljavitev diplome oziroma poklica oziroma izobrazbe na trgu dela“, ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 86/2019, odločila, da se prošnja A.A., za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrže. Pojasnila je, da je prosilka 5. 7. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP, v kateri je zaprosila za pravno svetovanje in zastopanje po odvetniku, zaradi ureditve postopkov za vpis poklica v nomenklaturo in šifrant poklicev ter drugo potrebno za uveljavitev njene pridobljene izobrazbe na trgu dela.

2. Sklicevala se je na določbo prvega in drugega odstavka 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in pojasnila, da se BPP na podlagi te določbe lahko dodeljuje le osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem pravic oziroma pravnih koristi v upravnem postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank, kot to določa prvi odstavek 1. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Ker uveljavljanje pravice do vpisa poklica v nomenklaturo in šifrant poklicev ter uveljavljanja pridobljene izobrazbe na trgu dela ne pomeni uresničevanja pravice do sodnega varstva, je tožena stranka na podlagi 1. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP, prošnjo prosilke za BPP zavrgla.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in meni, da je njen socialni položaj nevzdržen, ker je brez dohodka in zaposlitve. Sklicuje se na načelo enakopravnosti. Pojasnjuje, da je leta 1984 diplomirala v Beogradu in leto kasneje opravila v Ljubljani strokovni izpit defektologinje smer ortopitka pleoptika. Za študij v Beogradu je bila izbrana s strani takratnega (bodočega) delodajalca. Svoje obveznosti je v celoti izpolnila in po opravljeni specializaciji tudi pričela z delom. Po 17 letih uspešnega dela je delodajalec odločil, da ji delovno razmerje preneha. Pojasnila je, da je vsa leta opravljala vzgojno izobraževalna dela defektologa splošne smeri, da se je veliko izobraževala in to izobraževanje tudi sama financirala. Redne zaposlitve ne more dobiti zaradi neustrezne izobrazbe. Prav tako se ne more zaposliti, ker njena izobrazba ne ustreza izobrazbenim standardom v Sloveniji. Pogovarjala se je z odgovornimi na ministrstvu, na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, pa ni dobila ustrezne pomoči. Ker meni, da ji nihče noče pomagati, sama pa svojih težav, ker ni strokovnjak na tem področju, ne zna razrešiti, želi sprožiti ustrezen postopek. Ker se iz vseh navedenih razlogov ne more strinjati z izpodbijano odločitvijo, ponovno prosi za BPP, za ureditev svoje življenjske stiske in smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis. Odgovora na tožbo ni poslala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Po prvem odstavku 1. člena ZBPP je namen BPP po tem zakonu uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Po drugem odstavku istega člena se za sodno varstvo po tem zakonu poleg varstva pravic, obveznosti in pravnih razmerij ter varstva pred obtožbami v kazenskih zadevah pred za to ustanovljenimi domačimi in mednarodnimi sodišči štejejo tudi vse oblike izvensodnega poravnavanja sporov, določene z zakonom.

7. Glede na prvi odstavek 7. člena ZBPP se BPP po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka.

8. Iz navedenega izhaja, da se BPP po tem zakonu dodeljuje osebam v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva, ne pa v zvezi z uresničevanjem drugih pravic oziroma pravnih koristi v postopku, v katerem odločajo upravni in drugi državni organi.

9. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica vložila prošnjo za BPP za „ureditev postopkov za vpis poklica v nomenklaturo in šifrant poklicev ter drugo potrebno za uveljavitev moje diplome oziroma poklica oziroma izobrazbe na trgu dela“. Sodišče pritrjuje toženki, da v tem primeru ne gre za uveljavljanje pravice do sodnega varstva.

10. Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev, katere spremembo bi tožnica želela doseči, na podlagi 31. člena Zakona o državni statistiki in 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije izdaja Vlada Republike Slovenije, skladno z določbo 4. člena navedene uredbe, pa je zadolžen za izvajanje te uredbe, za tekoče vzdrževanje standardne klasifikacije poklicev in za usklajevanje standardne klasifikacije poklicev z mednarodnimi standardi iz prejšnjega člena Statistični urad Republike Slovenije.

11. Sodišče tožnici, ob upoštevanju njene vloge, ki se v delu nanaša na „....drugo potrebno za uveljavitev njene diplome...“ pojasnjuje tudi, da postopki priznavanja izobrazbe, dosežene v tujini, temeljijo na določbah Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja ob upoštevanju mednarodnih in nacionalnih predpisov ter večstranskih in dvostranskih sporazumov, ki jih je ratificirala Republika Slovenija na področju priznavanja izobraževanja, to pa so postopki, ki se vodijo ob uporabi določb ZUP.

12. Ker torej spremembe Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije poklicev ali njeno vzdrževanje ali postopek priznavanja izobrazbe, pridobljene v tujini, ne pomeni uresničevanje pravice do sodnega varstva, sodišče pritrjuje toženi stranki, da za dodelitev BPP, ki se obravnava v drugih postopkih in ne sodnih, v določbah ZBPP ni podlage. V prvem odstavku 26. člena ZBPP je tudi podrobneje določeno, za kakšne postopke se lahko BPP dodeli, med njimi pa ni upravnih postopkov ali postopkov sprejemanja splošnih aktov.

13. Ker citirane določbe ZBPP za vse, ki se nahajajo v bistveno enakem dejanskem stanu ali življenjskem razmerju, veljajo enako, tožnica po presoji sodišča ne more uspeti z ugovorom, da je z izpodbijano odločitvijo poseženo v „pravico do enakosti“. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

04.05.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 291/2020-6
• UPRS Sodba I U 1423/2019-9
• UPRS Sodba I U 451/2018-5