UPRS Sodba I U 1636/2020-5

Jedro

Za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za potrebe dodelitev BPP se načeloma uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki urejajo nudenje mednarodne BPP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 347/2020 z dne 5. 10. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Iz obrazložitve izhaja, da je tožnika glede na to, da je državljan Kosova, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče, pozvala, naj svojo prošnjo za dodelitev BPP dopolni tako, da v roku 8 dni pisno posreduje podatke o njegovem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju njegovih družinskih članov na Kosovu. Pri tem se je sklicevala na tretji odstavek 32. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), po katerem mora prošnja, če je prosilec tujec, vsebovati tudi podatke o dohodkih in prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tožnik je nato prošnjo dopolnil z izjavo, da na Kosovu nima nobenega premoženja, o tem pa ne more dostaviti potrdila, ker lahko potrdilo o premoženju dobi samo lastnik. Navedel je tudi, da nima družinskih članov. Toženka je zato ugotovila, da tožnik prošnje ni ustrezno dopolnil, saj tudi po dopolnitvi ni sposobna za vsebinsko obravnavo, ker tožnik ni predložil nobenih dokazil o svojem premoženjskem stanju na Kosovu, niti dokazil o tem, da nima družinskih članov. Dokazno breme je na strani tožnika, zgolj njegovo zatrjevanje, da nima premoženja in družinskih članov pa ne zadostuje za vsebinsko odločanje o njegovi prošnji. Toženka je zato njegovo prošnjo štela za nepopolno in jo v skladu z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrgla, ker tožnik v danem roku ni odpravil njenih pomanjkljivosti.

2. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da je v dopolnitvi svoje prošnje navedel odgovore na vsa toženkina vprašanja, ki so se nanašala na njegovo premoženjsko stanje na Kosovu. Navedel je, da tam nima nobenih nepremičnin, da ne more poslati fotokopije prometnega dovoljenja, ker nima motornega vozila, in da nima družinskih članov. O ničemer od tega na Kosovu ni mogel pridobiti potrdila, saj takih potrdil, namreč da oseba nima motornih vozil oz. nepremičnin in da nima družinskih članov, tam ne izdaja noben organ. Drži sicer, da je dokazno breme glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev BPP na prosilcu, vendar gre v tem primeru za negativno dejstvo, v takem primeru pa dokazno breme ni na tistem, ki zatrjuje neobstoj dejstva.

3. V postopku za dodelitev BPP se premoženjsko stanje prosilca sicer res ugotavlja na podlagi njegove izjave, vendar pristojni organ po uradni dolžnosti pridobi podatke iz vseh uradnih evidenc, uporabiti pa je dolžan tudi določbe mednarodnih pogodb. Toženka sploh ni ugotavljala, ali je bila med Republiko Slovenijo in Republiko Kosovo sklenjena kakšna mednarodna pogodba, ki bi pomenila podlago za preverjanje podatkov o tožnikovem premoženjskem stanju, zgolj zatrjevanje, da teh podatkov ni mogla preveriti, pa ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti.

4. Prav tako toženka ni navedla, da bi v tem pogledu izvajala kakršnekoli aktivnosti. Pravila postopka je kršila tudi s tem, ko tožniku pred izdajo izpodbijane odločbe ni dala možnosti izjave o odločilnih dejstvih, saj bi tožnik v takem primeru razjasnil "navedbe o navedenih dejstvih", ki jih zdaj lahko pojasnjuje šele v tožbi. Tožnik iz navedenih razlogov sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (pravilno: sklep – op. sodišča) "odpravi in razveljavi" ter zadevo vrne toženki v ponovni postopek, poleg tega pa naj ji naloži povračilo stroškov upravnega spora v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Toženka je sodišču posredovala upravni spis, ki se nanaša na obravnavano zadevo, na tožbo pa po vsebini ni odgovorila.

6. Tožba je utemeljena.

7. Toženka ima prav, da mora po tretjem odstavku 32. člena ZBPP prošnja za dodelitev BPP v primeru, če je prosilec tujec, vsebovati tudi podatke o dohodkih in drugih prejemkih ter premoženjskem stanju prosilca in oseb, ki se upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.

8. Med strankama ni sporno, da je toženka pisno pozvala tožnika, naj svojo prošnjo za dodelitev BPP dopolni v smislu navedene zakonske določbe, niti to, da je tožnik to storil zgolj z navedbami o premoženjskem stanju in družinskih članih, ne da bi o tem predložil dokazila, ter da je zatrdil, da teh dokazil ne more pridobiti. Sporno je, ali je po tej dopolnitvi njegovo vlogo mogoče šteti za popolno oziroma ali jo je mogoče obravnavati.

9. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku; ZUP), razen če ZBPP določa drugače. Po tem zakonu mora biti vloga razumljiva in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (prvi odstavek 66. člena ZUP) in druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP).

10. Glede na te določbe ZUP pomenijo podatki, navedeni v prej povzeti določbi tretjega odstavka 32. člena ZBPP, obvezne sestavine vloge. Zato je toženka ravnala pravilno, ko je po ugotovitvi, da ti podatki v tožnikovi vlogi manjkajo, z njo ravnala kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Vendar pa ne določba tretjega odstavka 32. člena ZBPP, ne katerakoli druga določba tega zakona ne dajejo podlage za enačenje navedbe podatkov o premoženjskem stanju oziroma o družinskih članih s predložitvijo formalnih dokazil o tem.

11. Kot pravilno nakazuje tožnik, bi ob drugačni razlagi te zakonske določbe ostala prazna oziroma brez smisla določba četrtega odstavka 20. člena ZBPP (in vsebinsko enaka določba tretjega odstavka 33. člena ZBPP), po katerih se za pridobivanje osebnih podatkov o tujcu za potrebe dodelitev BPP načeloma uporabljajo določbe zakona in mednarodnih pogodb, ki urejajo nudenje mednarodne BPP. Poleg tega sodišče opozarja še na določbo drugega odstavka 20. člena ZBPP, po katerih so osebe iz prvega odstavka 14. člena tega zakona (torej tudi prosilec) dolžne dati strokovni službi za BPP vse podatke iz prvega odstavka tega člena, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov, so pa nujni, da se pravilno in popolno ugotovi materialni položaj prosilca in njegove družine. Odločanje o BPP torej ni vezano izključno na podatke iz uradnih evidenc, torej tudi ne na uradna potrdila o teh podatkih.

12. Tožnik je zato po presoji sodišča s tem, ko je svojo prošnjo dopolnil z navedbami o svojem premoženjskem stanju in družinskih članih ter nenazadnje tudi s pojasnilom, zakaj o teh okoliščinah ne more pridobiti uradnih potrdil, svojo prošnjo za dodelitev BPP ustrezno dopolnil v smislu tretjega odstavka 32. člena ZBPP in na ta način zagotovil tudi ustrezno trditveno podlago za nadaljevanje postopka za dodelitev BPP. Kot že rečeno, ob tem določbe ZBPP ne dajejo podlage za stališče, da so obvezni sestavni del prošnje za dodelitev BPP dokazila in ne le navedbe ("podatki") o premoženjskem stanju prosilca in njegovih družinskih članov.

13. Kolikor je torej toženka v tem pogledu od tožnika zahtevala dokaze, gre lahko kvečjemu za zahtevo v smislu drugega odstavka 140. člena ZUP, po katerem mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. Vendar pa v takem primeru tretji odstavek 140. člena ZUP izrecno predpisuje, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati. Povedano drugače: če stranka – ob sicer formalno popolni vlogi – ne predloži zahtevanih dokazov, to ne pomeni podlage za zavrženje vloge kot nepopolne, temveč mora organ v zadevi odločiti po vsebini, na podlagi siceršnjih rezultatov ugotovitvenega postopka.

14. Kot je bilo že obrazloženo, je do take procesne situacije prišlo tudi v obravnavani zadevi, zato toženka ni imela podlage za zavrženje tožnikove prošnje za dodelitev BPP zgolj zato, ker ni uspel predložiti zahtevanih dokazov. S tem, ko toženka zaradi domnevno pomanjkljive tožnikove vloge za dodelitev BPP sploh ni ugotavljala dejanskega stanja, je torej zagrešila kršitev postopka, ker je na to oprla svojo odločitev, pa je treba to kršitev šteti za bistveno.

15. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani upravni akt odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena sodišče v takem primeru vrne zadevo organu, ki je ta akt izdal, v ponovno odločanje, po četrtem odstavku tega člena pa je toženka v ponovnem postopku vezana na stališča naslovnega sodišča, ki se tičejo postopka. To pomeni, da bo morala toženka dejansko stanje, na katerega bo oprla odločitev, ustrezno razčistiti v skladu z navedenimi določbami ZBPP, po potrebi tudi ob upoštevanju mednarodnih pogodb, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

16. Ker je bilo po povedanem že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

17. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek tretjega člena Pravilnika), povišani za 22% DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

04.05.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 385/2020-5
• UPRS Sodba II U 472/2017-10
• UPRS Sodba II U 50/2023-6