UPRS Sodba IV U 188/2019-6

Jedro

Objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP ni izpolnjen, saj prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. 1166/2019 z dne 23. 8. 2019, zavrnila prošnjo prosilca A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Obrazložila je, da je prosilec 26. 7. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP, zaradi vložitve pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. II P .../2017, s katero je sodišče zavrnilo prosilčev tožbeni zahtevek zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, ki se zoper prosilca kot dolžnika, vodi pri Okrajnem sodišču v Celju pod opr. št. In .../2010, zaradi prisilne izselitve.

2. Tožena stranka je pojasnila, da je z odločbo, št. Bpp 998/2018 z dne 14. 6. 2018, zavrnila prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP, v obliki svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku, ki je v teku pred Okrajnem sodišču v Celju, opr. št. II P .../2017, pred tem pa je z odločbo Bpp 480/2018 že zavrnila prošnjo prosilca za dodelitev BPP za vložitev tožbe zaradi nedopustnosti izvršbe.

3. V navedenih zadevah je prosilec navajal, da je bilo toženi stranki (Ministrstvo za obrambo) v sodbi, opr. št. P ../2002 z dne 4. 9. 2003, naloženo, da mu je dolžna omogoči vselitev v prejšnje zakonito zasedeno stanovanje v Laškem in da tožena stranka svoje obveznosti po tej sodbi ni izpolnila, zaradi česar je tudi že vložil predlog za izvršbo in posledično tudi predlog za odlog izvršbe, opr. št. In .../2010.

4. Tožena stranka je ugotovila, da je bila sodba, opr. št. P ../2002 z dne 4. 9. 2003, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp .../2003 z dne 24. 3. 2005, že realizirana, ko je Ministrstvo za obrambo dne 3. 1. 2006 s prosilcem sklenilo najemno pogodbo za stanovanje v ..., s katero je bila izvedena nadomestna izpolnitev. Navedbam prosilca, da je bil v podpisano pogodbo prisiljen, sodišče ni sledilo, ker za to ni predložil nobenih dokazov oziroma jih ni izkazal, med tem, ko so bile navedbe Ministrstva potrjene s sklepom Višjega sodišča v Celju, opr. št. I Ip ../2005 z dne 5. 7. 2017. V postopku opr. št. In 229/2010, pa je sodišče zavrnilo prosilčev ugovor, kot pozneje tudi njegovo pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora, ter ugotovilo, da je pravna podlaga v postopku, opr. št. In 229/2010, izpraznitev stanovanja št. 2 v ..., zaradi kršitve najemne pogodbe s strani prosilca, neplačevanja najemnine in drugih stroškov povezanih s stanovanjem. V konkretnem primeru gre za izvršitev sodbe, opr. št. P .../2008 z dne 17. 3. 2009 in sodbe, opr. št. P ../2002.

5. Enako stanje je ugotovilo tudi Okrajno sodišče v Celju, v pravdnem postopku, opr. št. II P .../2017, v katerem je s sodbo z dne 17. 5. 2019, zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka v zadevi P .../2017 je bilo ugotovljeno, da je bila pravica tožnika (prosilca) iz pravnomočne sodbe, opr. št. P ../2002 z dne 4. 9. 2003, zahtevati sočasno izpolnitev svoje terjatve, že realizirana. Po določilu prvega odstavka 283. člena OZ namreč obveznost preneha, če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega, namesto tistega, kar mu dolguje. Glede na navedeno je tožena stranka zaključila, da prosilec s pritožbo zoper citirano sodbo nima verjetnih izgledov za uspeh in zato niso podani pogoji, ki jih 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) določa za dodelitev BPP.

6. Tožnik vlaga tožbo zoper izpodbijani akt v celoti in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo morebitnih stroškov tožnika ter da tožena stranka v celoti nosi odgovornost za morebitne nastale posledice.

7. Z izdajo izpodbijane odločbe je tožena stranka kršila Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju Konvencija). Navaja, da je tožena stranka njegovo prošnjo za dodelitev BPP neupravičeno zavrnila že iz razloga zagotavljanja tožnikove pravice do poštenega sojenja, ki izhaja iz 6. člena Konvencije. Odločitev v zadevi št. P .../2017 je zanj življenjskega pomena, ker mu grozi izguba doma. Tožnik je toženi stranki z verodostojno listino, odločbo CSD Laško, izkazal svoj socialni stalež in meni, da bi že zaradi tega razloga morala biti njegova prošnja za dodelitev BPP rešena ugodno. Sklicevanje tožene stranke, da zadeva nima verjetnih izgledov za uspeh, je tudi v nasprotju z dolžnim zagotavljanjem osnovnih pravic tožnika iz 6. člena Konvencije, saj zgolj ocena o tem, kaj bi se lahko v prihodnje zgodilo, ne more biti razlog za zavrnitev prošnje, torej je raba 24. člena ZBPP v nasprotju z določbo 6. člena Konvencije. Udeležba prava neuke stranke v pravdnih postopkih pred sodišči v RS, brez pravnega zastopnika, je sama po sebi razlog, da takšna stranka nima zagotovljenih osnovnih pogojev za pravično udeležbo v pravdnem postopku. Že iz tega razloga tožnik nasprotuje odločitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče njegovemu zahtevku v celoti ugodi in izpodbijano odločbo v razveljavi.

8. V nadaljevanju navaja, da so bile v postopku izdaje odločbe Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2017 storjene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kar je toženi stranki v obeh vlogah za dodelitev BPP z dne 8. 7. 2019 ter 25. 7. 2019 (obe nahajata v spisih zadev Bpp 1108/2019 in Bpp 1166/2019) pojasnil jasno in nedvoumno. Pritožbo zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2017, želi vložiti zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, še posebej v povezavi z zatrjevanimi nepravilnostmi na obravnavi z dne 17. 5. 2019, v zvezi s katerimi je zoper B.B. in C.C., pri Okrožnem državnem tožilstvu RS, dne 16. 8. 2019 že vložil predlog za vložitev kazenske ovadbe, zaradi suma storitve več kaznivih dejanj (opustitve nujne pomoči ter opustitve dolžnega ravnanja). To dejstvu toženi stranki ob vložitvi vloge z dne 25. 7. 2019 še ni bilo poznano, poznala pa je zatrjevanja tožnika.

9. V zvezi s kršitvami zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja navaja, da je toženec zmotno povzel ugotovitve Okrajnega sodišča glede realizacije sodb, na podlagi katerih se ima pravico sočasno z izpraznitvijo stanovanja v Rimskih toplicah, preseliti v stanovanje v Laškem. Dejstvo je, da Okrajno sodišče v Celju v zadevi, opr. št. P .../2017 tega dejstva ni preizkusilo, ampak je verjelo navedbam tožene stranke tega postopka. Tožnik z vložitvijo pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča P .../2017 želi dokazati, da v pravdnem postopku ni bil deležen ustrezne obravnave, na podlagi katere bi lahko ovrgel navedbe nasprotne stranke. Zmotna je trditev, da je sodišče ugotovilo, da sta bili sodbi o obveznosti sočasne preselitve že realizirani. Ponovno poudarja napako sodnice iz postopka Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. P .../2017, ki ni preizkusila s strani tožnika v tem sporu ponujenih argumentov in je bilo posledično v tožnikovo škodo zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

10. V postopku opr. št. P .../2017 je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, kar je tožnik dokazoval z dokazili priloženimi vlogi za dodelitev BPP in ki jih tožena stranka ni upoštevala. Nasprotno je sodišče o teh argumentih na koncu odločalo v sodbi, dokaze pa povsem zmotno uporabilo v njegovo škodo. Toženi stranki očita, da je v zvezi s ponujenimi oziroma celo z neizvedenimi dokazi odločala pristransko. Sklicuje se na primer Vaskrsić in primer Komljenović.

11. Glede na navedeno je torej tožena stranka zmotno in nepopolno odločila o podani vlogi z dne 25. 7. 2019. Tožnik meni, da ima verjetne izglede za uspeh, ker so bile storjene kršitve dokazljive. Tožena stranka je imela na razpolago tudi dovolj časa za odločanje, prav tako je imela na razpolago pisno mnenje odvetnika D.D., ki je zadevo proučil in vsaj v delu potrdil domnevo prosilca za BPP, da obstajajo razlogi za uspeh v pritožbenem postopku. Tako je zadeva za tožnika življenjskega pomena in je že iz tega razloga pomembno, da se taki osebi zagotovi ustrezno pravno varstvo, ki ga zagotavlja Ustava RS. Meni tudi, da tožena stranka prosilčeve vloge ne bi smela presojati glede možnosti končnega uspeha v pravdi P .../2017, ugotoviti bi morala samo, ali so podani pogoji za vložitev pritožbe zoper sodbo, izid pravde v konkretnem primeru pa za odločanje o vlogi BPP ni pomemben.

12. Glede na navedeno tožnik sodišču predlaga, da izvede ponujene dokaze ter odloči kot izhaja iz tožbenega predloga. Predlaga tudi povrnitev sodnih stroškov.

13. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

14. Tožba ni utemeljena.

15. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

16. Po določbah ZBPP se BPP dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke ter na zadevo, za katero prosi za BPP. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. V zvezi z objektivnim pogojem pa 24. člen ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka meni, da v konkretnem primeru slednji pogoj ni izpolnjen, saj prosilec nima verjetnih izgledov za uspeh.

17. Sodišče uvodoma pojasnjuje, da je v sodbi IV U 120/2018-6 z dne 12. 10. 2018, s katero je zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 998/2018 z dne 14. 6. 2018, že zavzelo stališče do verjetnosti izgleda za uspeh v postopku pred Okrajnim sodiščem v Celju, št. II P .../2017. V celoti je soglašalo s toženo stranko, da tožnik v tej zadevi (št. II P .../2017) nima verjetnih izgledov za uspeh in ugotovitvijo tožene stranke (organa BPP), da je bila nadomestna izpolnitev realizirana s sklenitvijo najemne pogodbe dne 3. 1. 2006 (ki je bila odpovedana zaradi prosilčevega neplačevanja najemnine in drugih stroškov, povezanih s stanovanjem). Prav tako se je sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Celju, št. I Ip .../2017 z dne 5. 7. 2017, ki se nanaša na izpraznitev in izročitev nepremičnine in izterjavo 362,84 EUR s pp, ko pritožbeno sodišče v pravnomočni odločbi ugotavlja, da je že na podlagi nespornih dejstev mogoče zaključiti, da je bila dolžnikova pravica, torej pravica tožnika, iz sodbe iz leta 2003 oziroma 2005, s sklenjeno najemno pogodbo že realizirana oziroma da je upnik (Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo) dokazal, da je svojo vzajemno obveznost dolžniku izpolnil na drug način (s ponudbo in sklenitvijo najemne pogodbe za stanovanje na naslovu ..., Rimske Toplice), dolžnik pa se je s tem strinjal (283. člen Obligacijskega zakonika).

18. Ob upoštevanju stališča naslovn

ega sodišča izraženega v sodbi IV U 120/2018-6 z dne 12. 10. 2018, sodišče v obravnavani zadevi pritrjuje toženi stranki, ki je odločitev o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP, za vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. II P .../2017, utemeljila z vsebinsko enakimi razlogi navedenimi v prejšnji točki obrazložitve te sodbe ter posledično ugotovila, da tožnik s pritožbo zoper sodbo št. II P .../2017 z dne 11. 6. 2019, nima verjetnih izgledov za uspeh.

19. Predmet presoje v predmetnem upravnem sporu je torej izpodbijana odločba tožene stranke, ki se nanaša na zadevo, št. II P .../2017, v kateri je tožnik vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo, Ministrstvo za obrambo, zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe, opr. št. In .../2017. Tožnik v tožbi odločitvi tožene stranke oporeka zato, ker meni, da je tožena stranka zavrnitev prošnje za dodelitev BPP pojasnila z vsebinskimi razlogi, torej razlogi na katere je oprlo odločitev Okrajno sodišče v Celju v zadevi, št. II P .../2017, tožnik pa želi vložiti pritožbo zoper to sodbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, ker na glavni obravnavi ni dobil priložnosti izvesti oziroma predlagati dokazov, s katerimi bi ovrgel navedbe tožene stranke in zaradi kršitev, ki se nanašajo na izločitev sodnice.

20. Na podlagi teh navedb je sodišče vpogledalo v listine predloženega spisa, št. Bpp 1166/2019. Ugotovilo je, da iz prošnje za dodelitev BPP izhaja, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zadevi, št. P .../2017, za sestavo in vložitev pritožbe zoper sodbo Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2017 in v prilogi k vlogi navedel, da prilaga pisno poročilo odvetnika D.D., št. 45/2017 z dne 24. 7. 2019 ter dokazila o upravičenosti do BPP. Po vpogledu v citirano pisno poročilo odvetnika D.D. z dne 24. 7. 2019, sodišče ugotavlja, da je odvetnik v tem poročilu ocenil, da bi prosilec lahko v pritožbi učinkovito uveljavljal le pritožbena razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka pa le v primeru, če bi dokazal, da bistvenih kršitev določb pravdnega postopka brez svoje krivde predhodno ni mogel navesti.

21. Sodišče je ob upoštevanju vsebine prošnje za dodelitev BPP in poročila odvetnika z dne 24. 7. 2019, kot sestavnega dela prošnje za dodelitev BPP, ob nadaljnji ugotovitvi, da iz listin priloženega spisa ne izhaja podatek, da je tožnik dokazoval, da zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni mogel navesti predhodno, presodilo, da je tožena stranka tožnikovo vlogo za dodelitev BPP pravilno obravnavana v okviru navedb v prošnji in navedb v samem pisnem poročilu, torej uveljavljanja pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Na podlagi listinskih podatkov priloženega upravnega spisa iz katerih izhaja tožnikovo sodelovanje v postopku pred izdajo sodbe P .../2017 z dne 11. 6. 2019, pa je sodišče zavrnilo tudi pavšalne tožbene ugovore o kršitvi 6. člena Konvencije.

22. Na drugačno odločitev v obravnavani zadevi po presoji sodišča ne vplivajo tožnikove navedbe, v katerih sodišču predlaga presojo navedb in trditev, do katerih so se že opredelila prej navedena (in stvarno pristojna) sodišča, zato sodišče te tožbene predloge kot neutemeljene zavrača.

23. Glede na navedeno je po presoji sodišča zaključek tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 24. člena ZBPP, torej, da niso izkazani verjetni izgledi za uspeh v predmetni izvršilni zadevi, pravilen. Tožnik je sicer s predlogi za izvedbo dokazov smiselno predlagal opravo glavne obravnave, vendar ni z ničemer zadostno utemeljil in to tudi ne izhaja iz zadeve, da bi lahko izvedba predlaganih dokazov (vpogled v odločbo Okrožnega sodišča v Celju, Bpp 1166/2019, v spis zadeve Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1166/2019, v spis zadeve Okrožnega sodišča v Celju, št. Bpp 1108/2019, vpogled v odločbo Centra za socialno delo Laško, št. 1231-7730/2019-31976/2, v spis Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2017, predlog o kazenski ovadbi z dne 16. 8. 2019, potrdilo o poslanem elektronskem sporočilu z dne 16. 8. 2019 in zaslišanje pravdnih strank) pripeljala do drugačne odločitve, pri tem pa ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ampak je sporna le ocena teh dokazov, zato je sodišče odločilo na seji senata. Iz sodne prakse Vrhovnega sodišča Republike Slovenije namreč izhaja, da mora tožnik izkazati, da bi izvedba predlaganih dokazov lahko vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev (sodba Vrhovnega sodišča v zadevi, št. I Up 240/2012 z dne 17. 5. 2012). Tožnik s svojimi navedbami tega ni izkazal, zato je sodišče odločilo na seji.

24. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

25. Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Datum zadnje spremembe:

04.05.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 374/2021-10
• sodba II U 282/2010
• UPRS Sodba II U 186/2021-6