<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba III U 181/2019-11

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2021:III.U.181.2019.11
Evidenčna številka:UP00044522
Datum odločbe:21.01.2021
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lea Chiabai (poroč.), Valentina Rustja
Področje:JAVNI RAZPISI - UPRAVNI SPOR
Institut:javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - neizpolnjevanje razpisnih pogojev - zmotna uporaba materialnega prava

Jedro

Ob upoštevanju razpisnih pogojev glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki. Tožena stranka bi jo zato morala pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila, niti določbe Javnega razpisa.

Izrek

Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Občinske uprave Občine ..., št. 410-111/2019-2 z dne 24. 4. 2019, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Občina ... je dne 7. 2. 2019 na svoji spletni strani objavila Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov/projektov s področja družbenih dejavnosti v Občini ... v letu 2019 (v nadaljevanju Javni razpis). Na Javni razpis se je z vlogo z dne 25. 2. 2019 prijavila tudi tožeča stranka. Administrativna komisija za obravnavo vlog je njeno vlogo pregledala dne 14. 3. 2019 in ugotovila, da je oddana samo v tiskani obliki, ne pa tudi v aplikaciji, četudi je 11. točka Javnega razpisa določila, da mora biti oddana tudi na tak način, in sicer do vključno 11. 3. 2019. Na podlagi te ugotovitve je Občinska uprava Občine ... (v nadaljevanju prvostopenjski organ) vlogo tožeče stranke s sklepom, št. 410-111/2019-2 z dne 24. 4. 2019 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), zavrgla.

2. Tožeča stranka je zoper odločitev prvostopenjskega organa vložila pritožbo, v kateri je navajala, da ji ni bila dana možnost, da bi vlogo dopolnila v elektronski obliki. Glede na določbe Javnega razpisa meni, da kolikor vloga ni oddana v elektronski obliki, to še ne pomeni, da je nepopolna. Sklicuje se tudi na težave z aplikacijo.

3. Župan Občine ... (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je pritožbo tožeče stranke z odločbo, št. 410-111/2019-5 z dne 10. 6. 2019, zavrnil. V obrazložitvi odločbe najprej pojasnjuje, da je skrbnik aplikacije potrdil, da z njenim delovanjem v času oddaje vlog na Javni razpis ni bilo težav, s čimer je seznanil tudi tožečo stranko. Ta se je na te ugotovitve odzvala in navedla, da je tako preverjanje delovanja aplikacije lahko le informativne narave in se ne more uporabljati kot dokaz, zatrdila pa je, da na njenem računalniku elektronske vloge ni bilo mogoče oddati. Drugostopenjski organ v nadaljevanju obrazložitve citira določbo 11. točke Javnega razpisa. Pojasnjuje, da je bil rok za oddajo prijave do vključno 11. 3. 2019, po izteku tega dne pa oddaja vlog v aplikacijo ni bila več mogoča. Ker tožeča stranka vloge ni oddala v aplikaciji, je ni pozival k dopolnitvi vloge, saj ne gre za nepopolno vlogo, pač pa za vlogo, ki ni bila oddana in je bila zato pisna vloga tožeče stranke zavržena. Navaja še, da je skrbnik aplikacije pojasnil, da so bili zadnji vnosi tožeče stranke v aplikacijo izvršeni dne 23. 2. 2019, po tem datumu pa ne več, četudi z aplikacijo ni bilo težav.

4. Tožeča stranka se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi. Tožena stranka ji s svojo odločitvijo nezakonito omejuje sofinanciranje delovanja društva, ki deluje v javnem interesu. V 11. točki Javnega razpisa je bilo navedeno, da mora biti vloga oddana v tiskani obliki, kar posledično pomeni, da se je tožeča stranka na Javni razpis prijavila v predpisanem roku. V tretjem odstavku 11. točke Javnega razpisa je bilo namreč navedeno, da je rok za oddajo prijave do vključno 11. 3. 2019 in da se za pravočasno šteje vloga, ki je do takrat oddana priporočeno po pošti. V nadaljevanju je še navedeno, da se bo prijavitelja, ki bo oddal nepopolno vlogo, pozvalo k dopolnitvi. V tej točki se torej zahteva oddaja vloge le v tiskani obliki, kar je tožeča stranka storila in s tem izpolnila razpisne pogoje.

5. Tožeča stranka izpostavlja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bila njena vloga zavržena zgolj zato, ker ni bila oddana v elektronski obliki, ni pa naveden noben zakonski razlog, ki bi utemeljeval tako odločitev. Drugostopenjski organ je v odločbi, s katero je zavrnil pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep, navedel, da naj v obravnavanem primeru ne bi šlo za nepopolno vlogo, pač pa za vlogo, ki sploh ni bila oddana. Tudi v tem delu obrazložitve ni navedenega nobenega materialno pravnega predpisa, ki bi bil podlaga za tako odločitev. Navedba, da vloga tožeče stranke ni bila oddana v elektronski obliki, je zgolj tehnično administrativne narave, dejstvo pa je, da je tožeča stranka popolno vlogo v pisni obliki oddala v roku, določenim z Javnim razpisom. Obrazložitev izpodbijane odločitve je zato pomanjkljiva, kar pomeni bistveno kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Dejanski in pravni razlogi za sprejeto odločitev morajo namreč biti v dokončni odločbi jasni in nedvoumni, sicer gre za očitno kršitev pravic iz 22. člena Ustave RS.

6. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno. V odgovoru povzema vsebino tožbe, potek postopka in obrazložitev drugostopenjske odločbe ter zato sodišče, da bi se izognilo ponavljanju, teh navedb ponovno ne povzema.

7. Tožba je utemeljena.

8. Dejansko stanje zadeve med strankama ni sporno. Tožena stranka je na svoji spletni strani objavila Javni razpis, na katerega prijavila tudi tožeča stranka s pisno vlogo z dne 25. 2. 2019, ni pa te vloge oddala preko elektronske aplikacije, kot je bilo to zahtevano v Javnem razpisu. Prvostopenjski organ je prijavo tožeče stranke zato zavrgel z obrazložitvijo, da vloga ni bila oddana v skladu z Javnim razpisom, to odločitev pa je potrdil tudi drugostopenjski organ, pri tem pa v obrazložitvi navedel, da se, glede na to, da tožeča stranka vloge ni oddala po elektronski aplikaciji, šteje, da ta sploh ni bila oddana.

9. Tožena stranka je Javni razpis objavila na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), Statuta Občine ..., Odloka o proračunu Občine ... za leto 2019, Navodil o sofinanciranju programov/projektov s področja družbenih dejavnosti v Občini ... št. 410-8/2016-3 z dne 24. 1. 2018 (v nadaljevanju Navodila), in sklepa župana št. 410-4/2019-2 z dne 24. 1. 2019, in sicer za zbiranje predlogov za sofinanciranje izvedbe programov/projektov s področja družbenih dejavnosti v občini. Način oddaje prijav je določila v 11. točki Javnega razpisa, in sicer je določila, da mora biti prijava izpolnjena in oddana v elektronski obliki preko aplikacije ter v tiskani obliki na naslov tožene stranke. Določila je tudi, da se vloga, ki je oddana samo elektronsko in ne tudi v tiskani obliki, šteje kot neoddana in je zato komisija ne bo obravnavala. V nadaljevanju je še določila, da morajo biti pisne prijave oddane v zaprti kuverti v sprejemno - informacijski pisarni tožene stranke ali poslane po pošti, določila pa tudi, kako mora biti kuverta označena. Pojasnila je, da se za pravočasno šteje vlogo, ki je bila oddana priporočeno po pošti najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog ter da bodo prijavitelji, ki bodo oddali nepopolne vloge, pozvani k dopolnitvi.

10. Opisane določbe Javnega razpisa glede oddaje prijav sledijo določbi 14. člena Navodil. Ta v 15. členu še določajo, da administrativna komisija po preteku razpisnega roka odpre prispele in pravilno označene vloge po vrstnem redu prispetja in ugotovi njihovo popolnost, vlagatelje, ki so oddali formalno nepopolne vloge pa pozove k dopolnitvi.

11. Ob upoštevanju pogojev Javnega razpisa glede načina oddaje prijav, sodišče ugotavlja, da je bila prijava tožeče stranke formalno nepopolna, saj je bila oddana le v tiskani in ne tudi v elektronski obliki in bi jo zato morala tožena stranka pozvati k dopolnitvi. Stališče drugostopenjskega organa, da je treba šteti, da tožeča stranka prijave sploh ni oddala, ker je ni oddala po elektronski aplikaciji, je zmotno. Take posledice za primer oddaje zgolj tiskane in ne tudi elektronske prijave namreč ne določajo niti Navodila in niti Javni razpis. Tožeča stranka ob tem pravilno opozarja, da drugostopenjski organ v obrazložitvi ni pojasnil na podlagi katerih materialnih določb je prišel do takega zaključka, tako kot tudi prvostopenjski organ ni pojasnil, zakaj je vlogo tožeče stranke, ki je bila oddana v tiskani obliki, ne pa tudi preko elektronske aplikacije, štel kot tako, da je ni mogoče obravnavati, niti ni pojasnil materialne podlage take odločitve.

12. Sodišče ugotavlja, da je bilo v Javnem razpisu določeno, da se kot vloga, ki ni oddana, šteje vloga, ki je oddana le elektronsko, ne pa tudi v tiskani obliki. Za obratno situacijo, torej, ko je prijava oddana v tiskani obliki in ne elektronsko (kar velja za obravnavani primer), pa Javni razpis take posledice ni predvidel, prav tako taka posledica ni določena v Navodilih. Vlogo tožeče stranke bi zato morala tožena stranka šteti kot formalno nepopolno vlogo in jo v skladu s tretjim odstavkom 11. točke Javnega razpisa oziroma 15. člena Navodil pozvati k dopolnitvi. Ker v aplikacijo, kot navaja tožena stranka, po izteku roka za prijavo na razpis ni bilo mogoče več vnašati prijave, saj je bil dostop prijaviteljem onemogočen, bi morala tožena stranka oceniti ali je opustitev prijave v elektronski obliki taka formalna napaka, da ne omogoča ocene prijave tožeče stranke, ki je bila oddana pisno, oziroma bi morala tožeči stranki omogočiti dostop do aplikacije ter jo pozvati, naj v roku, ki bi ga odločila, odda prijavo še po tej poti. Iz podatkov upravnega spisa gre sklepati, da je bila pisna prijava tožeče stranke sicer vložena pravočasno, prav tako ni zaslediti očitka, da naj bi bila nepravilno označena ali da naj ne bi bila oddana na razpisnih obrazcih. To, da je za prijavo na razpis ključna predvsem pisna in ne elektronska prijava, sodišču kaže določba 15. člena Navodil, iz katerega izhaja, da administrativna komisija po poteku razpisnega roka odpre prispele in pravilno označena vloge po vrstnem redu, kot so bile predložene, Javni razpis pa je v drugem odstavku 11. točke podrobno določil, kako mora biti opremljena kuverta, v kateri se odda vloga, v tretjem odstavku pa, da se kot pravočasna šteje vloga, ki je bila oddana najkasneje zadnji dan roka za oddajo vlog, priporočeno po pošti.

13. Glede na vse navedeno sodišče zaključuje, da je tožena stranka pri odločanju zmotno uporabila določbe Javnega razpisa in Navodil, saj je nepravilno štela, da prijava tožeče stranke na Javni razpis ni bila oddana. Sodišče je zato na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. V ponovnem postopku bo morala tožena stranka preveriti, ali je bila pisna vloga tožeče stranke oddana pravočasno, ali je bila pravilno označena in ali je vsebovala vse zahtevane podatke. Kolikor bo ocenila, da je bila vloga nepopolna zgolj zato, ker ni bila oddana v elektronski obliki preko aplikacije, bo morala tožeči stranki omogočiti dostop do aplikacije in ji dati ustrezen rok za oddajo prijave po tej poti. Enako bo morala ravnati tudi, kolikor bo ocenila, da prijava ni ustrezno označena ali da nima vseh zahtevanih podatkov in dokazil, kot so bila zahtevana z Javnim razpisom. Kolikor pa bo presodila, da to, da tožeča stranka vloge ni oddala preko elektronske aplikacije ne vpliva na njeno formalno popolnost in da ima pisna vloga sicer vse sestavine, ki jih je zahteval Javni razpis, bo morala njeno vlogo ovrednotiti in o prijavi tudi vsebinsko odločiti. Sodišče ob tem še dodaja, da je tožena stranka v ponovljenem postopku vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

14. Sodišče je v zadevi odločilo na seji senata, ne da bi izvedlo glavno obravnavo, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec. Stranki postopka izvedbe glavne obravnave tudi sicer nista zahtevali, dejansko stanje zadeve pa ni sporno.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 64, 64/1, 64/1-4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.05.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2OTYw