UPRS Sklep III U 8/2021-18

Jedro

Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja tožniku še vedno utemeljena. Okoliščine, ki so narekovale tožnikovo nastanitev v Centru za tujce, se niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo tožnika za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo pa je mogoče izvršiti le z odstranitvijo tožnika iz države, kar pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost.

Izrek

Omejitev gibanja, ki je bila udeležencu A.A., državljanu Pakistana, trenutno nastanjenem v Centru za tujce Postojna, odrejena z odločbo Policije, Policijske uprave Celje, Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje, št. 2253-71/2020/2 (3A651-02) z dne 25. 7. 2020, je še vedno utemeljena.

Obrazložitev

1. Center za tujce Postojna (v nadaljevanju nasprotna udeleženka ali Center) je sodišču na podlagi tretjega odstavka 79.a člena Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2) dne 8. 1. 2021 predložil dokumentacijo o postopku vračanja tujca A.A., državljana Pakistana (v nadaljevanju udeleženec), z mnenjem o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti tega vračanja. V skladu z drugim odstavkom 79.a člena ZTuj-2 namreč sodišče v primeru omejitve gibanja tujca v centru za tujce, ki je daljše od treh mesecev, opravi preizkus utemeljenosti omejitve gibanja po uradni dolžnosti, policija pa mora po določbi tretjega odstavka 79.a člena ZTuj-2 petnajst dni pred iztekom vsakokratnega preizkusnega obdobja predložiti dokumentacijo o postopkih v okviru vračanja tujca, podati pa mora tudi svoje mnenje o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja in sporočiti druge pomembne okoliščine.

2. Iz listin, ki jih je sodišču predložila nasprotna udeleženka, izhaja, da je bil udeleženec, ki je v postopku odstranitve iz države, z odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje, št. 2253-71/2020/2 (3A651-02) z dne 25. 7. 2020, nastanjen v Centru za tujce v Postojni, ker obstaja nevarnost pobega in ga iz države ni bilo mogoče odstraniti takoj. V obrazložitvi te odločbe je pojasnjeno, da je bil udeleženec nastanjen v Centru za tujce po odpustu iz Zaporov Celje, kjer je prestajal zaporno kazen, ki mu je bila izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v ..., št. III ... z dne 21. 1. 2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v ..., št. ... z dne 7. 5. 2020. Udeležencu je bila poleg zaporne kazni izrečena tudi stranska kazen izgona iz države za čas treh let, vendar pa ga po prestani zaporni kazni ni bilo mogoče takoj odstraniti iz Republike Slovenije, saj nima veljavne potne listine. Policijska postaja za izravnalne ukrepe Celje je takrat še presodila, da na udeleženčevo nevarnost pobega kaže njegovo predhodno nezakonito bivanje v Sloveniji, vstop na ozemlje te države kljub izrečeni prepovedi vstopa, pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje, posedovanje tuje oziroma ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine, navajanje lažnih podatkov, oziroma nesodelovanje v postopku. Ministrstvo za notranje zadeve je na podlagi 79.a člena ZTuj-2 tako omejitev gibanja preizkusilo ter z odločbo, št. 2253-31/2020/4 (141-05) 11. 11. 2020, odločilo, da je ta omejitev gibanja za udeleženca še vedno utemeljena.

3. Nasprotna udeleženka je v svojem mnenju glede upravičenih pričakovanj glede uspešnosti vračanja pojasnila, da se zoper udeleženca pri Okrožnem sodišču v ... vodita še dva kazenska postopka pod št. ... in št. .... Udeleženec je dne 27. 7. 2020 podal drugi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji. Njegova prošnja je bila zavrnjena, sklep o tej odločitvi pa je postal dokončen in izvršljiv dne 21. 8. 2020. Dne 23. 10. 2020 je nato podal še tretji zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, vendar pa je bil prav tako zavrnjen s sklepom, ki je dne 4. 12. 2020 postal dokončen in izvršljiv.

4. Center za tujce še navaja, da so pri Veleposlaništvu Islamske republike Pakistan v Rimu dne 16. 11. 2020 z udeležencem po telefonu opravili intervju, vendar pa udeleženec v postopku identifikacije ni sodeloval in je nasprotoval vračanju v matično državo. Glede potrditve njegove istovetnosti in glede izdaje potnega lista doslej od tega veleposlaništva v Centru za tujce še niso prejeli nobenega odgovora. Na podlagi vseh opisanih ugotovitev nasprotna udeleženka meni, da obstaja sum, da bi udeleženec pobegnil in se s tem izognil odstranitvi iz države, njegova prisotnost v postopku pa je zaradi organizacije in izvedbe odstranitve obvezna.

5. Nasprotna udeleženka je svoje mnenje dopolnila še s pripravljalno vlogo z dne 14. 1. 2021. Poudarila je, da pri udeležencu obstaja nevarnost pobega, saj je bil s sodbo Okrožnega sodišča v ... št. ..., ki je postala pravnomočna dne 20. 5. 2020, obsojen za kaznivo dejanje prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem in šestem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Iz izreka sodbe izhaja, da je udeleženec, takrat še z imenom B.B., kot član hudodelske združbe skupaj z več storilci za plačilo spravil čez mejo in na ozemlje Republike Slovenije več tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop ali prebivanje. Kaznovan je bil s kaznijo enega leta zapora, s stransko denarno kaznijo in stransko kaznijo izgona tujca iz RS za čas treh let. Nevarnost pobega pri udeležencu obstaja tudi zato, ker navaja lažne podatke in ne sodeluje v postopku. Tako je enkrat navajal, da je B.B., rojen 22. 3. 1996, drugič pa, da je A.A., rojen 2. 3. 1990. Na sodišču je bil obsojen pod imenom B.B., prav tako mu je bila pod tem imenom izdana odločba o nastanitvi v Center za tujce. Ko je bil v Centru za tujce zoper njega zaradi kršitev pravil uveden strožji policijski nadzor, je na elektronski predal centra poslal kopijo potnega lista, iz katerega je razvidno, da je dejansko A.A., rojen 2. 3. 1990. Udeleženčeve lažne navedbe izhajajo tudi iz zapisnikov, ki so bili izdelani v postopkih za mednarodno zaščito. Tako je dne 15. 8. 2020 navajal, da nima originalnih dokumentov niti njihovih kopij, v zapisniku z dne 11. 11. 2020 pa povedal, da je policiji predložil sliko ponarejenega potnega lista in da ni povedal, da je ponaredek. V vmesnem času je dne 2. 9. 2020 Centru za tujce predložil fotokopijo potnega lista, ki je v upravnem spisu. Iz vsega tega sledi, da so njegove navedbe glede dokumentov in njegovih podatkov neresnične, prilagojene posameznim uradnim postopkom in da udeleženec posledično ne sodeluje v postopku identifikacije. Udeleženec tudi ni hotel izpolniti vloge za potrditev identitete oziroma pridobitve osebnega dokumenta, ni hotel klicati na diplomatsko konzularno predstavništvo, prav tako zavrača ponujeno možnost prostovoljnega vračanja v matično državo in vseskozi ponavlja, da v postopku potrditve svoje identitete ne bo sodeloval. Vložil je tudi več prošenj za mednarodno zaščito, ki pa so bile vse zavrnjene ali zavržene. Nasprotna udeleženka še navaja, da glede na kontakte z Veleposlaništvom Islamske republike Pakistan v Rimu pričakuje, da bo prejela dokumente, ki bodo omogočile vrnitev udeleženca v matično državo, v vmesnem času pa je potrebna omejitev njegovega gibanja, saj obstaja nevarnost, da bi pobegnil in se s tem izognil odstranitvi iz Republike Slovenije.

6. Sodišče je v navzočnosti udeleženca ter ob odsotnosti nasprotne udeleženke dne 15. 1. 2021 opravilo javno glavno obravnavo, na kateri je zaslišalo udeleženca in pregledalo listine, ki jih je nasprotna udeleženka priložila svojemu mnenju o upravičenih pričakovanjih glede uspešnosti vračanja udeleženca (odločba Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje, št. 2253-71/2020/2 (3A651-02) z dne 25. 7. 2020 o nastanitvi v Centru za tujce; sodba Okrožnega sodišča v ..., št. ... z dne 21. 2. 2020; sodba Višjega sodišča v ..., št. ... z dne 7. 5. 2020; druga prošnja udeleženca za uvedbo ponovnega postopka za 27. 7. 2020; zapisnik o sprejemu drugega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito z dne 15. 8. 2020; dopis Direktorata za migracije, Sektorja za postopke mednarodne zaščite št. 2142-1028/2018/51 (122-20) z dne 6. 10. 2020 glede izvršljivosti odločitve o udeleženčevi prošnjo za priznanje mednarodne zaščite; odločba Centra za tujce Postojna št. 2253-654/2020/9 (216-04) z dne 28. 8. 2020 o odreditvi bivanja udeleženca pod strožjim policijskim nadzorom; dopis, poslan Veleposlaništvu Islamske republike Pakisatn z dne 4. 9. 2020 in nota Veleposlaništva Republike Slovenije v zvezi s tem; poizvedbe Policijske postaje Ljubljana, Sektorja kriminalistične policije z dne 14. 9. 2020 in odgovor Centra za tujce na te poizvedbe z dne 15. 9. 2020; tretja prošnja udeleženca za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite z dne 23. 10. 2020; zapisnik o sprejemu tretjega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za mednarodno zaščito z dne 11. 11. 2020; dopis Direktorata za migracije, Sektorja za postopke mednarodne zaščite št. 2142-1028/2018/68 (122-25) z dne 22. 12. 2020 glede izvršljivosti odločitve o udeleženčevi prošnjo za priznanje mednarodne zaščite; odločba Ministrstva za notranje zadeve št. 2253-31/2020/4 (141-05) z dne 11. 11. 2020 o utemeljenosti omejitve gibanja udeležencu; in elektronska korespondenca z Veleposlaništvom Islamske republike Pakistan).

7. Udeleženec je v svoji izpovedi povedal, da se v Centru za tujce počuti slabo, zaprt pa je že skorajda eno leto. Ima težave z želodcem, saj hrana, ki jo dobiva, zanj ni dobra, poleg tega ima tudi prehiter srčni utrip. Zaradi zdravstvenih težav je bil pri zdravniku, ki je povedal, da ima težave s prebavo. Sodelovanje pri pridobivanju dokumentov, ki bi mu omogočili vrnitev v tujino odklanja zato, ker ima v Pakistanu težave s stricem. Ta mu grozi, da ga bo ubil in se zato ne želi vrniti. Stric in njegov sin sta se sedaj vrnila iz Afrike, od njegovih domačih pa zahtevata naj zapustijo hišo, odidejo iz vasi in jima prepustijo vso zemljo. Lahko se ga deportira v Pakistan, tudi takoj.

8. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je preizkus utemeljenosti omejitve gibanja, ki je bila udeležencu odrejena z odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje, št. 2253-71/2020/2 (3A651-02) z dne 25. 7. 2020 o nastanitvi v Centru za tujce, in sicer do njegove odstranitve iz države, vendar ne dalj kot šest mesecev. Ukrep omejitve gibanja je med njegovim trajanjem treba preveriti, in sicer utemeljenost tega ukrepa pred iztekom treh mesecev od odreditve omejitve po uradni dolžnosti preizkusi Ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, če pa je omejitev daljša od treh mesecev, pa utemeljenost ukrepa preizkusi upravno sodišče (prvi in drugi odstavek 79.a člena ZTuj-2). Ker je bilo udeležencu z nastanitvijo v Centru za tujce gibanje omejeno dne 25. 7. 2020, je ta ukrep pred iztekom treh mesecev najprej preizkusilo Ministrstvo za notranje zadeve, in sicer z odločbo št. 2253-31/2020/4 (141-05) z dne 11. 11. 2020, s katero je odločilo, da je omejitev gibanja udeleženca še utemeljena zaradi nevarnosti pobega, uspešnost udeleženčevega vračanja v njegovo matično državo oziroma njegova odstranitev iz Republike Slovenije pa terja določen čas za izvedbo.

9. Sodišče je v svojih odločitvah že večkrat poudarilo, da je omejitev gibanja poseg v pravico do osebne svobode, ki pa je v skladu s tretjim odstavkom 15. člena Ustave RS dopustna v primerih, ki jih dovoljuje Ustave, oziroma kadar to zahtevajo pravice drugih ali javna korist. Če torej obstaja ustavno dopusten cilj (test legitimnosti), je treba še oceniti še, ali je tak poseg v skladu z načelom sorazmernosti (test sorazmernosti). Ukrep omejitve gibanja je preventivni ukrep, ki preprečuje nezaželene posledice, ki niso v javnem interesu. Za nadaljnje trajanje izvajanja ukrepa omejitve gibanja morajo zato obstajati zakoniti razlogi za tak ukrep, ki jih določa ZTuj-2, izrečeni ukrep pa mora biti tudi sorazmeren, kar je treba ocenjevati glede na udeleženčevo dosedanje ravnanje in prognozo bodočega ravnanja.

10. Sodišče na podlagi vseh okoliščin konkretnega primera, ki jih je presodilo na podlagi dokazov, izvedenih na glavni obravnavi, sodi, da je omejitev gibanja udeležencu še vedno utemeljena. Ukrep mu je bil zaradi nevarnosti pobega odrejen na podlagi prvega odstavka 76. člena ZTuj-2¹, iz države pa ga ni bilo mogoče odstraniti takoj. Kot okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega tujca, se štejejo zlasti: tujčevo predhodno nezakonito prebivanje v Republiki Sloveniji; vstop tujca v državo kljub prepovedi vstopa; tujčeva pravnomočna obsodba za kazniva dejanja; posedovanje tuje, ponarejene ali drugače spremenjene potne in druge listine; navajanje lažnih podatkov oziroma nesodelovanje v postopku; tujčevo ravnanje, ki kaže na to, da Republike Slovenije v roku za prostovoljno vrnitev, ne bo zapustil (prvi odstavek 68. člena ZTuj-2). Kot milejše okoliščine, ki kažejo na nevarnost pobega pa se štejejo: nedovoljen vstop tujca v Republiko Slovenijo; prekoračitev zakonitega prebivanja tujca v državi za manj kot 30 dni; okoliščina, da tujec nima možnosti bivanja v Republiki Sloveniji; in druge milejše okoliščine na podlagi individualne obravnave (drugi odstavek 68. člena ZTuj-2).

11. Sodišče meni, da se okoliščine, ki so narekovale udeleženčevo nastanitev v Centru za tujce, niso spremenile, gre pa za okoliščine, ki glede na opisano določbo 68. ZTuj-2 kažejo na nevarnost njegovega pobega. Kot bistveno okoliščino sodišče šteje pravnomočno obsodbo udeleženca za kaznivo dejanje, za katero mu je bila, poleg zaporne kazni, izrečena tudi stranska sankcija izgona iz države za čas treh let. Tako sankcijo je mogoče izvršiti le z odstranitvijo udeleženca iz države, kar pa pomeni, da mora biti zagotovljena njegova navzočnost. Nasprotna udeleženka je izkazala, da udeleženca zaenkrat še ni mogoče odstraniti, saj so v sodelovanju z Veleposlaništvom Islamske republike Pakistan v Rimu v teku postopki za pridobitev ustreznih listin, na podlagi katerih bo ga mogoče vrniti v matično državo, postopki pa so dolgotrajni. Na dolgotrajnost postopka pridobivanja teh osebnih dokumentov brez dvoma vpliva tudi udeleženčevo odklanjanje sodelovanja v postopku potrditve njegove identitete, kar je priznal tudi v svoji izpovedi na glavni obravnavi. Udeleženec, ki je v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, je tu v času dosedanjega bivanja navajal različne osebne podatke. Tako je najprej zatrjeval, da je B.B., rojen 22. 3. 1996, nato da je A.A., rojen 2. 3. 1990, na obravnavi pa podatek o rojstnem dnevu znova spremenil in navajal, da je rojen 12. 3. 1996. Udeleženec je spreminjal tudi svoje izjave o fotokopiji potnega lista, ki jo je predložil Centru za tujce, saj je najprej zatrjeval, da gre za fotokopijo njegove potne listine, nato pa izjavil, da gre za ponaredek.

12. Vse opisane okoliščine po presoji sodišča utemeljujejo presojo nasprotne udeleženke, da obstaja nevarnost tožnikovega pobega in da je zaradi realizacije njegove odstranitve iz države njegova nastanitev v Centru za tujce sorazmeren ukrep za dosego tega cilja. Izkazano je, da je udeleženec v Republiko Slovenijo vstopil nezakonito, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje, da je navajal različne podatke o svoji identiteti in da v postopku ugotavljanja te identitete odklanja vsakršno sodelovanje, kar vse so okoliščine, ki po določbi 68. člena ZTuj-2 kažejo na nevarnost pobega. Nasprotna udeleženka je pojasnila in z dokazili tudi izkazala, da si prizadeva pridobiti ustrezne dokumente za vrnitev udeleženca v matično državo, da je v kontaktu z Veleposlaništvom Islamske republike Pakistan v Rimu, da pa so postopki dolgotrajni tudi zaradi udeleženčevega odklanjanja sodelovanja. Udeleženec je ob zaslišanju sicer opozarjal na zdravstvene težave, vendar pa obenem pojasnil, da mu je v Centru za tujce zagotovljena zdravniška oskrba in zato sodišče v teh trditvah, ki jih sicer ni z ničemer izkazal, ne vidi razloga za odpravo izrečenega ukrepa omejitve gibanja ali za nadomestitev tega ukrepa z milejšim ukrepom, oziroma ne vidi razloga, da bi izrečeni ukrep ocenjevalo kot nesorazmeren. Prav tako na presojo sorazmernosti ukrepa ne more vplivati udeleženčevo sklicevanje na spor s stricem v Pakistanu, saj mu spor, ki je zasebne narave, še ne daje pravice do bivanja v Republiki Sloveniji ali do bivanja do odstranitve iz države pod milejšimi ukrepi. Udeleženec navsezadnje možnosti, da bi se njegova navzočnost za izvršitev odstranitve iz države lahko zagotovila z milejšimi ukrepi, ni niti zatrjeval niti izkazal.

13. Na podlagi vsega doslej navedenega sodišče zaključuje, da je izrečeni ukrep omejitve gibanja, ki je bil udeležencu odrejen z odločbo Policijske postaje za izravnalne ukrepe Celje z dne 25. 7. 2020, še vedno utemeljen, saj pri udeležencu obstaja nevarnost pobega iz razlogov, določenih v 68. členu ZTuj-2 (10. in 11. točka te obrazložitve), ukrep pa je sorazmeren. Skladno s tem je sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

-------------------------------
¹ Prvi odstavek 76. člena ZTuj-2 določa: "Za tujca, pri katerem obstaja nevarnost pobega ali ni zapustil države v določenem roku in ga iz kakršnih koli razlogov ni mogoče takoj odstraniti, odredi policija do njegove odstranitve iz države omejitev gibanja in nastanitev v centru ali nastanitev izven centra največ za šest mesecev."

Datum zadnje spremembe:

04.05.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 11/2021-16
• UPRS Sodba I U 817/2023-20
• UPRS Sodba III U 33/2020-9