UPRS Sodba IV U 204/2018-6

Jedro

Tožnica v tožbi ne zatrjuje, da njen partner od zemljišč, katerih lastnik je v celoti, pridobiva (obdavčljivi) katastrski dohodek, niti v kakšni višini, niti da (sploh) gre za obdavčljiv dohodek iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Tožena stranka je svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitve o neprerekanem lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot premoženju družine.

Ker na ugotavljanje premoženja prosilca in njegove družine ne vpliva podatek o številu družinskih članov, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi tožena stranka pri ugotavljanju navedenega premoženja morala upoštevati vse družinske člane.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo prosilke A.A. za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno.

2. Pojasnila je, da je prosilka prošnjo za dodelitev BPP, zaradi terjatve v stečajnem postopku, vložila 22. 11. 2018. V postopku dodelitve BPP je treba upoštevati določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma nudenja BPP in pojasnila, kdaj se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo.

3. Tožena stranka je pojasnila, da minimalni dohodek od 1. avgusta 2018 dalje znaša 392,75 EUR (Zakon o socialnovarstvenih prejemkih – ZSVarPre), kar pomeni, da povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek) ne sme presegati 785,50 EUR. Sklicevala se je na določbo prvega odstavka 14. člena in drugega odstavka istega člena ZBPP ter v nadaljevanju ugotovila, da se ne glede na določbe 13. člena ZBPP, v skladu z določbo 27. člena ZSVarPre, BPP ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki se upošteva in ki dosega ali presega 18.852,00 EUR.

4. Na podlagi prosilkine prošnje in uradnih evidenc je ugotovila, da prosilka živi v skupnem gospodinjstvu z zunajzakonskim partnerjem B.B., ki je lastnik 1/4 deleža nepremičnine k.o. ..., parcele 1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu ..., na katerem prosilka in njen partner ne živita in tudi nimata prijavljenega stalnega prebivališča. Pri presoji vrednosti nepremičnine je sodišče upoštevalo podatke iz spletnega portala GURS, in sicer vrednost nepremičnine znaša 35.305,00 EUR, delež zunajzakonskega partnerja pa znaša 8.826,25 EUR. Nadalje iz uradnih evidenc izhaja, da je prosilkin zunajzakonski partner tudi lastnik celote deleža nepremičnine k.o. ..., parcele 1, 2 in 3. Tudi pri presoji vrednosti teh nepremičnin je sodišče upoštevalo podatke, razvidne iz spletne strani prostorskega portala GURS, iz katerih izhaja, da nepremičnine v naravi predstavljajo zemljišča v skupni vrednosti 10.663,00 EUR. Skupna vrednost navedenih deležev vseh zgoraj navedenih nepremičnin tako znaša 19.489,25 EUR in presega znesek 18.852,00 EUR. Ugotovila je tudi, da navedene nepremičnine niso obremenjene z nobeno pravico ali s pravnim dejstvom, ki bi omejevalo pravico na njej. Iz tega razloga je sodišče prosilkino prošnjo na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP zavrnilo in v nadaljevanju ni bilo treba presojati ostalega premoženja prosilke in njenih družinskih članov ter njihovih dohodkov, niti odločati o izpolnjevanju objektivnega pogoja za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

5. Tožnica v tožbi odločitvi oporeka. Navaja, da je odločba nezakonita in sprejeta na podlagi napačno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, posledično pa je tožena stranka pri odločanju uporabila tudi napačne materialne in procesne določbe ZBPP. Primarno je napačno ugotovila, da tožnica živi zgolj z zunajzakonskim partnerjem, B.B., saj v družinski skupnosti živi tudi sin A.B., kar je navedeno v sami prošnji za dodelitev BPP, podatek pa je razviden tudi iz uradnih evidenc. Ugotovitev tožene stranke iz 9. točke obrazložitve izpodbijane odločbe, da družina šteje dva člana, je privedla do napačne uporabe materialnih določb ZBPP, zato je izpodbijana odločba nepravilna že iz tega razloga.

6. V nadaljevanju je tožnica oporekala vrednotenju nepremičnega premoženja B.B. Meni, da je upoštevanje vrednosti GURS napačno in zmotno, zato je nepravilno ugotovila tudi vrednost premoženja tožničinega partnerja B.B., v višini 19.489,25 EUR. Pojasnila je, da se presoja vrednosti nepremičnega premoženja opravlja po podatkih o vrednosti nepremičnin, od katerih se plačuje katastrski dohodek. Delovno sodišče v Celju je o prošnji za dodelitev BPP tožnice (ob istem premoženjskem stanju) enkrat že presojalo njen premoženjski položaj, in sicer z odločbo Bpp 104/2017 z dne 6. 10. 2017, in pravilno ugotovilo, da celotno premoženje družine A. ne presega zneska 14.281,44 EUR. Delovno sodišče v Celju je v tem postopku izhajalo iz podatkov GURS, vendar do dneva, ko je iztekel rok za vložitev te tožbe, listine tožnica ni uspela pridobiti. Zato tožnica predlaga, da sodišče iz spisa Delovnega sodišča v Celju, št. Bpp 104/2017, pridobi prilogo C6, iz katere je razvidna vrednost nepremičnega premoženja B.B. in jo uporabi kot dokaz v tej tožbi. Sodišču predlaga, da kot dokaz presodi listine, in sicer odločbo Delovnega sodišča v Celju, št. Bpp 104/2017, prilogo C6 iz spisa Delovnega sodišča v Celju, št. Bpp 104/2017, vlogo pooblaščenke tožnice z dne 13. 12. 2018 in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, tožnici odobri redno BPP v obliki sestave prijave terjatev v postopek St ... Okrožnega sodišča v Ljubljani in za izvajanje BPP določi odvetnico C.C.. Predlaga tudi povrnitev stroškov tega postopka.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K točki I izreka:

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

10. Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 13. členu določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke.

11. Skladno s prvim odstavkom 14. člena ZBPP se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). V skladu z drugim odstavkom 14. člena ZBPP, pa se za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči.

12. Skladno s prvim odstavkom 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) se, ne glede na določbe tega poglavja, denarna socialna pomoč ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

13. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja, ker je B.B., tožničin zunajzakonski partner, s katerim živi v skupnem gospodinjstvu, lastnik premoženja v višini 19.489,25 EUR, torej zneska, ki presega znesek 18.852,00 EUR, predpisan v določbi 27. člena ZSVarPre.

14. Tožnica ne ugovarja podatkom glede premoženja oz. nepremičnin, katerih solastnik je njen partner, niti ne ugovarja načinu pridobitve navedenih podatkov, na katerih je svojo odločitev utemeljila tožena stranka, niti podatku o vrednosti ugotovljenih nepremičnin. Gre za podatek o vrednosti 1/4 deleža nepremičnine k.o. ..., parcele 1, ki v naravi predstavlja stanovanjsko hišo na naslovu ..., v višini 8.826,25 EUR in podatek o vrednosti nepremičnine k.o. ..., parcel 1, 2 in 3, katerih lastnik je v celoti, ki v naravi predstavljalo zemljišča v skupni vrednosti 10.663,00 EUR.

15. Tožnica v tožbi nasprotuje upoštevanju prej navedenih nepremičnin v celoti in se sklicuje na podatek, da Delovno sodišče v zadevi Bpp 1042017, zato ker gre za nepremičnine, od katerih se plačuje katastrski dogodek, vrednosti teh nepremičnin pri ugotavljanju materialnega položaja družine, ni upoštevalo.

16. Sodišče v zvezi s tožničinimi ugovori pojasnjuje, da določba 18. člen ZUPJS določa, da se v premoženje ne štejejo kmetijsko, vodno in gozdno zemljišče, ki daje dohodek, ki se po tem zakonu upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja, to pa so skladno z določbo prve točke prvega odstavka 12. člena ZUPJS obdavčljivi dohodki po zakonu, ki ureja dohodnino, ki niso oproščeni plačila dohodnine. Zakon, ki ureja plačilo dohodnine, je Zakon o dohodnini (ZDoh-2), ki v tretjem odstavku 12. člena kot vir dohodka določa tudi dohodek iz kmetijske in gozdarske dejavnosti, ki se opravlja na zemljiščih in v čebeljih panjih, ki ima vir v Sloveniji, določba 26. člena ZDoh-2 pa določa, da se dohodnine ne plača od dohodkov, pridobljenih v zvezi z osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnostjo, kot je določena v 69. členu tega zakona, in katere dohodek se ugotavlja na podlagi 71. člena tega zakona, če gre za v tej določbi naštete dohodke.

17. Tožnica v tožbi ne zatrjuje, da njen partner od zemljišč v k.o. ..., parcele 1, 2 in 3, katerih lastnik je v celoti, pridobiva (obdavčljivi) katastrski dohodek, niti v kakšni višini, niti da (sploh) gre za obdavčljiv dohodek iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti. Sodišče ne more prezreti niti navedbe tožničinega partnerja v vlogi za dodelitev BPP „ Podatki o družinskem članu“, kjer je v rubriki B, „podatki o premoženjskem stanju“, na vprašanje „ali ste lastnik/solastnik nepremičnine ali drugega premoženja, kmetijskega in gozdnega zemljišča, gospodarskega poslopja in kmetijskih strojev, ki vam daje dohodke (KD, panj, dobiček))“ obkrožil odgovor ne, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka svojo odločitev pravilno oprla na ugotovitve o neprerekanem lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti, kot premoženju družine.

18. Ker na ugotavljanje premoženja prosilca in njegove družine ne vpliva podatek o številu družinskih članov, sodišče zavrača tožbeni ugovor, da bi tožena stranka pri ugotavljanju navedenega premoženja morala upoštevati vse družinske člane. Prav tako sodišče kot neupošteven v obravnavani zadevi, zavrača tožbeni ugovor, da naj sodišče upošteva listine, priložene zadevi Bpp 104/2017. Listine, na katere se kot dokaz sklicuje tožnica, je namreč dolžna tožbi priložiti sama. Tudi sicer sodišče v obravnavanem sporu ne presoja zakonitosti odločitve v zadevi Bpp 104/2017, niti sodišče ni vezano na pravna stališča, ki jih upravni organ sprejema v izvrševanju svoje pristojnosti.

19. Glede na navedeno je sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

20. Če sodišče tožbo zavrne, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 94/2020-10
• UPRS Sodba I U 1369/2020-7
• UPRS sodba I U 1714/2013