<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 140/2017-10

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.140.2017.10
Evidenčna številka:UP00044291
Datum odločbe:05.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Edvard Ermenc
Področje:KMETIJSTVO
Institut:kmetijstvo - neposredna plačila v kmetijstvu - odmerna odločba - kasnejša odprava odmerne odločbe

Jedro

Po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok, je tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1 (poseben primer odprave odločbe prve stopnje).

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), prvostopenjski organ, je z izpodbijano odločbo, št. 33101-53891/2016/8 z dne 31. 3. 2017, odločil, da se odločba istega organa št. 33101-53891/2016/6 z dne 21. 1. 2017, ki je bila izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema, odpravi v celoti. Odločil je tudi, da se preveč plačana sredstva v višini 1.148,40 EUR, izplačana na podlagi odločbe z dne 21. 1. 2017, v roku 30 dni od vročitve odločbe, vrnejo.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je stranka 5. 5. 2016 pri Agenciji vložila vlogo za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2016 in da ji je bila izdana odločba št. 33101-53891/2016/6 z dne 21. 1. 2017. Agencija je pri končni kontroli zgornje meje zneska, ki je bil namenjen podpori za zelenjadnice, ugotovila, da je bil le ta presežen. Glede na končno ugotovljeno površino zelenjadnic in znesek ovojnice v višini 2.054,955,00 EUR, ki je namenjena podpori za zelenjadnice, znaša znesek na hektar podpore 1.187,07 EUR. Ker enoletni rok od vročitve odločbe z dne 21. 1. 2017, ki je bila izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema, še ni potekel, je Agencija to odločbo, v skladu s prvim odstavkom 42. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1), odpravila. V nadaljevanju je odločila, da se stranki ugodi v delu, ki se nanaša na povračilo v zvezi s finančno disciplino v višini 223,20 EUR, zavrne pa se zahtevek za 0,04 ha za strna žita, ki presega ugotovljeno površino (27. člen Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016, v nadaljevanju Uredba). Ker med številom prijavljenih plačilnih pravic in prijavljeno površino obstaja razlika, se skladno z 18. členom Uredbe (EU), št. 640/2014, prijavljena površina prilagodi na najnižjo številko. Prvostopenjski organ je obrazložil tudi razloge za znižanje izplačil.

3. Drugostopenjski organ, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je pritožbo zavrnil in pojasnil, da zahtevke za neposredna plačila za leto 2016 ureja Uredba ter Uredba o shemah neposrednih plačil (v nadaljevanju Uredba-1). Zavrnil je pritožbene ugovore, ki se nanašajo na uporabo izrednega pravnega sredstva ter ugotovil, da je bilo dejansko stanje v postopku izdaje odločbe z dne 21. 1. 2017, v delu, ki se nanaša na obseg vseh upravičenih hektarov zelenjadnic in posledično višini plačila na hektar, ugotovljeno napačno. V odpravljeni odločbi z dne 21. 1. 2017 je bil napačno ugotovljen obseg vseh upravičenih hektarjev zelenjadnic in posledično nepravilno odločeno o znesku plačila 1.337,25 EUR/ha. Ta znesek po ugotovitvi višine oziroma podatka o skupni upravičeni površini zelenjadnic in zneska ovojnice v višini 2.054,955,00 EUR, ki je namenjena podpori za zelenjadnice, znaša le 1.187,07 EUR/ha.

4. Tožnica odločitvi oporeka in vlaga tožbo iz vseh razlogov prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Zatrjuje, da pogoji za uporabo prvega odstavka 42. člena ZKme-1 niso bili izpolnjeni, zato je bila storjena bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na premoženjsko stanje tožnice, ki je dobila 1.276,00 EUR manj denarja. Tožena stranka ni obrazložila, da je bila odločba z dne 21. 1. 2017 izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema, pa tudi sicer, če bi bilo to res, je določba prvega odstavka 42. člena ZKme-1 namenjena zgolj odpravi napak nastalih pri izdelavi te odločbe. V konkretnem primeru je prišlo do napačnega upoštevanja višine podpore na hektar, kar na pravilnost uporabe te določbe ne more vplivati.

5. Agencija je uporabo določbe prvega odstavka 42. člena ZKme-1 oprla na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki ga v odpravljeni odločbi, v delu, ki se nanaša na višino podpore na hektar ni ugotavljala, niti ni podatka, kako je to izračunala. Meni, da je bilo dejansko stanje v odpravljeni odločbi ugotovljeno pravilno, saj je takrat očitno obstajal pravni akt, v katerem je bila ugotovljena podpora v višini, navedeni v odpravljeni odločbi. Agencija je šele kasneje, po končani kontroli zgornje meje zneska namenjenega podpori za zelenjadnice ugotovila, da je le ta presežen. Očitno gre za bistveno kršitev pravil postopka, saj se odločba ne da preizkusiti, toliko bolj zato, ker to dejstvo ni obrazloženo ne v odpravljeni, ne v novi odločbi.

6. Odločitev v tem postopku presega pomen te zadeve, ker postopek razdeljevanja sredstev na način, kot ga uporablja Agencija, ni pravilen in so z izdajo nove odločbe kršene tudi določbe Ustave RS, da je Slovenija pravna država in pravica do enakega varstva pravic.

7. Sodišču predlaga, da odpravi izpodbijano odločbo z dne 31. 3. 2017 in pusti v veljavi odločbo z dne 21. 1. 2017 oziroma izpodbijano odločbo odpravi in s sodbo odloči enako, kot je to storila Agencija v odločbi z dne 21. 1. 2017 oziroma izpodbijano odločbo v celoti odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek organu prve stopnje. Predlaga tudi povrnitev stroškov, tako pritožbenega postopka, kot tega sodnega spora.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka.

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in na zakonu utemeljena, zato se sodišče sklicuje na ugotovitve in razloge navedene v obrazložitvah obeh odločb (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

11. Tožničino stališče, da za odpravo odločbe z dne 21. 1. 2017 niso bili izpolnjeni pogoji za uporabo določbe 42. člena ZKme-1, sodišče zavrača kot neutemeljeno. Določba 42. člena ZKme-1 (posebni primeri odprave odločbe prve stopnje) v prvem odstavku določa, da kadar je odločba izdelana samodejno z uporabo informacijskega sistema in je v njej nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali napačno uporabljen materialni predpis, agencija v enem letu po vročitvi odločbe stranki, tako odločbo odpravi in izda novo odločbo. Kot datum izdaje nove odločbe se šteje datum na odločbi. Po svoji pravni naravi je torej "poseben primer odprave odločbe prve stopnje" po prvem odstavku 42. člena ZKme-1 izredno pravno sredstvo.

12. V obravnavani zadevi je bil po presoji sodišča, po ugotovitvi, da je bila odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-53891/2016/6 z dne 21. 1. 2017, izdana samodejno z uporabo informacijskega sistema ter nadaljnji nesporni ugotovitvi, da ni potekel enoletni rok iz prvega odstavka 42. člena ZKme-1, tudi po presoji sodišča izpolnjen pogoj za uporabo izrednega pravnega sredstva iz 42. člena ZKme-1.

13. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da iz izpodbijanega akta ne izhaja podatek, da je bila odločba št. 33101-53891/2016/6 z dne 21. 1. 2017 izdelana samodejno z uporabo informacijskega sistem. Tožnici pojasnjuje, da je podpora za zelenjadnice ukrep iz V. Poglavja z naslovom „Sheme proizvodno vezanih podpor“ Uredbe-1, ki ga upravičenec aktivira z zbirno vlogo (11. člen Uredbe -1), aktiviranje pa velja za upravičene površine, ki jih nosilec kmetijskega gospodarstvo prijavi v zbirni vlogi za tekoče leto in so vpisane v RKG na dan, ki je določen kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za tekoče leto (drugi odstavek 11. člena Uredbe-1). Gre torej za plačilo na podlagi podatkov evidenc, izračun višine informacijskega sistema, izračun višine podpore pa je določen v 38. členu te Uredbe.

14. Določba 38. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (višina podpore) določa, da je v skladu z drugim odstavkom 53. člena Uredbe 639/2014/EU za Republiko Slovenijo površina zelenjadnic 3.881 ha in donos 14,7 t/ha (prvi odstavek) in da se višina podpore za pridelavo zelenjadnic izračuna tako, da se sredstva iz 36. člena te uredbe delijo s številom upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu (drugi odstavek), v tretjem odstavku istega člena pa je določeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva upravičen do podpore za zelenjadnice le enkrat na leto na isti površini.

15. Ob upoštevanju določbe 38. člena Uredbe-1, se torej višina podpore za zelenjadnice v tekočem letu izračuna tako, da se skupni znesek za podporo za zelenjadnice v tekočem letu deli s številom ugotovljenih upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu. Višina podpore je torej odvisna od števila ugotovljenih upravičenih hektarjev zelenjadnic v tekočem letu in tudi višine sredstev namenjenih podpori za zelenjadnice iz 36. člena Uredbe o shemah neposrednih plačil (nacionalna zgornja meja za podporo za zelenjadnice). Navedeno pomeni, da nepravilno ugotovljen obseg vseh upravičenih hektarov zelenjadnic, predstavlja v postopku izračuna podpore oziroma izračuna plačilne pravice relevanten podatek tako z vidika popolne ugotovitve dejanskega stanja, kot vidika pravilne uporabe materialnega prava in posledično tudi podatek, ki vpliva na pravilnost izračuna višine plačila. Tako je napačna ugotovitev vseh upravičenih hektarov zelenjadnic, ob upoštevanju podatka o znesku ovojnice (36. člen Uredbe-1) v višini 2.054.955,00 EUR, vplivala na pravilnost izračuna vrednosti podpore na hektar v EUR (1.337,25 EUR), zato je bila tudi po presoji sodišča določba 42. člena uporabljena pravilno in v ponovljenem postopku pravilno izračunana tudi nova višina podpore, 1.187,07 EUR na hektar in zato navedena odločitev, po mnenju sodišča, ne posega v pavšalno zatrjevano kršitev načela zakonitosti in v pravico do enakega varstva pravic.

16. Glede na navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka:

17. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o kmetijstvu (2008) - ZKme-1 - člen 42, 42/1

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Uredba o shemah neposrednih plačil (2015) - člen 38

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2ODQy