<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 213/2017-9

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.213.2017.9
Evidenčna številka:UP00044298
Datum odločbe:05.11.2019
Senat, sodnik posameznik:Jasna Šegan (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Edvard Ermenc
Področje:INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - VODE
Institut:inšpekcijski ukrep - ukrep inšpektorja za okolje - vodno soglasje - poseg na vodnem in priobalnem zemljišču - vodotok

Jedro

Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla dela (nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom, tik ob cesti na parceli položeni robniki, na novo postavljena kovinska mreža), kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1 in je pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Celje, je z izpodbijano odločbo, št. 06182-729/2017-14 z dne 11. 8. 2017, v 1. točki izreka odločil, da je inšpekcijski zavezanec, družba A., d.o.o., dolžan do 1. 11. 2017 odstraniti nedovoljeno izveden poseg na priobalnem zemljišču neimenovanega potoka, levega pritoka ..., na parcelah 2 in 3 k.o. ..., tako da mora v pasu širine 5 m od zgornjega roba leve brežine neimenovanega potoka odstraniti robnike; v pasu širine 5 m od zgornjega roba leve brežine neimenovanega potoka odstraniti ves nasuti material v višini do raščenega terena ter nasip zemljine neposredno ob vodotoku v višini 1,20 m, 40 m dolžine in v pasu širine 5 m od zgornjega roba leve brežine neimenovanega potoka odstraniti kovinsko ograjo. V 2. točki izreka je odločil, da mora zavezanec iz 1. točke izreka, o odpravljenih nepravilnostih takoj obvestiti inšpekcijo za okolje; v 3. točki izreka, da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in v 4. točki izreka, da v postopku niso nastali posebni stroški.

2. Odločitev je prvostopenjski organ sprejel na podlagi ugotovitev inšpekcijskega pregleda z dne 20. 3. 2017 in 5. 6. 2017 ter dne 4. 4. 2017 podane izjave stranke, B.B., da je A. d.o.o. povzročitelj ugotovljenega posega in da nasutje postopoma izvajajo od poletja 2016 in uporabljajo tudi gradbene odpadke, ki jih na parceli sproti predelajo in zmeljejo. Pravna podlaga za odločanje je Zakon o vodah (v nadaljevanju ZV-1), ki v določbi 11. člena določa vodno zemljišče celinskih voda, določba 14. člena ZV-1, ki določa, kaj šteje za priobalno zemljišče ter določba 37. člena istega zakona, ki prepoveduje na vodnem in priobalnem zemljišču ter na območju presihajočih jezer, posegati v prostor, razen za določene vrste gradenj. Ker je inšpekcijski zavezanec z nasipavanjem in postavitvijo ograje nedovoljeno posegal na priobalno zemljišče neimenovanega potoka, levega pritoka ..., ki je vodotok 2. reda in ima določen 5 m pas priobalnega zemljišča, je kršil določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1.

3. Pooblastilo za nadzor nad izvrševanjem določb ZV-1 daje inšpektorju 174. člen tega zakona, določba prvega odstavka 175. člena ZV-1 pa inšpektorju daje pooblastilo odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje. Podlaga za izrek inšpekcijske odločbe za sanacijo stanja oziroma za vzpostavitev prvotnega stanja iz drugega odstavka 175. člena ZV-1, je med drugim pridobitev strokovnega mnenja, ki ga je Direkcija RS za vode, Oddelek porečja Savinje (v nadaljevanju DRSV) posredovala 9. 5. 2017. Mnenje je inšpektorica pred izdajo odločbe poslala inšpekcijskemu zavezancu v izjasnitev, ki pa je zavezanec v postavljenem roku, niti do izdaje odločbe, ni posredoval.

4. Pritožbo inšpekcijskega zavezanca je drugostopenjski organ, Ministrstvo za okolje in prostor zavrnil kot neutemeljeno.

5. Tožeča stranka odločitvi oporeka in navaja, da vlaga tožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter kršitve pravil postopka. Tožbo utemeljuje z navedbo, da so bila kršena pravila iz 9. člena ZUP, saj je v odločbi sicer navedena izjava B. B., direktorja in zakonitega zastopnika tožeče stranke, upoštevati pa je treba, da je dela na svojih zemljiščih zavezanec izvajal skladno s smernicami OPPN, Agencija za okolje in prostor, OE Celje pa aktivno sodeluje pri izvedbi OPPN za poslovno cono ..., saj je eden izmed nosilcev urejanja prostora, ki dajejo smernice in mnenja.

6. Inšpekcijski zavezanec ni v ničemer poslabšal stanja in posegel v priobalno zemljišče, ni poslabšal ne stanja vodotoka in vode, hkrati pa meni, da pri neimenovanem potoku levega pritoka ... ne gre za vodotok, ki bi ga lahko klasificirali po ZV-1, zato zadeva ne more biti podvržena inšpekcijskemu nadzoru. V inšpekcijski odločbi ni mogoče zaslediti posledic posega oziroma na kakšen negativni način naj bi inšpekcijski zavezanec kršil 5. člen ZV-1 in kako naj bi sicer opisana ravnanja vplivala na kakovost in stanje vodotoka in kako vpliva na naravno ravnovesje vodnega in vodnega sistema in priobalnega zemljišča.

7. Po podatkih GURS, parc. št. 1 k.o. ... predstavlja kmetijsko zemljišče površine 1137 m2, del zemljišča predstavlja po namenski rabi stavbno zemljišče površine 432 m2 in to ravno v delu, ki leži kot sosednje zemljišče, parc. št. 2 in 3 k.o. .... Parcela, ki naj bi predstavljala neimenovan potok, ne predstavlja potoka in kot takšnega vode 2. reda po ZV-1. Parcela 1 ne predstavlja vodnega zemljišča, zavezanec pa z vpogledom v javno dostopne podatke tega ni mogel preveriti, prav tako pri lastnih nepremičninah inšpekcijskega zavezanca ni navedene nobene omejitve v smislu urejanja okolja in posledično rabe nepremičnin.

8. Glede priprave OPPN za poslovno cono Vojnik ni bilo treba izvesti celovite presoje vplivov na okolje. V odločbi Ministrstva za okolje RS je navedeno, da za servisne in proizvodne dejavnosti, ki se bodo in se izvajajo na navedenih parcelah, ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. V odloči je bilo ugotovljeno tudi, da OPPN ne sega v vodovarstveno območje, kamor parcele last inšpekcijskega zavezanca spadajo. To pomeni, da so bila dela na parcelah last inšpekcijskega zavezanca, izvedena skladno z OPPN, ki sicer predvideva vodno soglasje, vendar le v primeru, da bi predviden poseg v prostor pomenil ali predstavljal trajen ali začasni vpliv na vodni režim ali stanje voda, kar pa v konkretnem primeru ni izkazano.

9. V skladu z navedenim, po mnenju inšpekcijskega zavezanca ugotovitev inšpekcijskega organa temelji na zmotno in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju, napačni uporabi materialnega prava ter kršitvah pravil postopka, zaradi česar je treba tožniku ugoditi. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov.

10. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

11. Tožba ni utemeljena.

12. Po presoji sodišča je odločba toženke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

13. V obravnavani zadevi je odločitev oprta na ugotovitev, da po severnem robu parcele št. ... (sedaj 2, 4, 5 in 6 k.o. ...) in ..., teče neimenovan potok, levi pritok ..., s parc. št. ... k.o. ..., v lasti RS in v upravljanju Direkcije za vode in ugotovitev, da je tožnik na brežini in priobalnem zemljišču ... in ... k.o. ..., izvedel nasutje gramoza pomešanega z gradbenimi odpadki ter zemljo v višini od 0,30m do 0,70m in neposredno ob severnem robu zemljišča parc. št. ... k.o. ... in na brežine vodotoka še nasip zemljine v višini 1.20 m; 4,00 m široko, v dolžini 40 m in da je bila ob potoku, na lokaciji ob cesti, odstranjena obrežna vegetacija, del vegetacijskega sistema pa je zasut z nasipanim gradbenim materialom ter tik ob cesti na parceli položeni robniki, po severnem robu parcele ... (sedaj ... k.o. ...) oziroma po delu parcele ... k.o. ..., ki je v naravi vodotok, pa na novo postavljena kovinsko mrežo. Gre za ugotovitve, ki med strankama tega spora niso sporne, kar potrjuje upravnemu spisu priložena izjava B.B., direktorja pravne osebe, inšpekcijskega zavezanca, dana na zapisnik dne 4. 4. 2017.

14. Tožnik v tožbi oporeka ugotovitvi, da je neimenovani potok, levi pritok ... vodotok 2. reda in ima določen 5 m pas priobalnega zemljišča. Sodišče navedeni ugovor, kot neutemeljen, zavrača. Ob upoštevanju določbe 11. člena ZV-1, ki definira vodno zemljišče celinskih voda in določbe 14. člena istega zakona, ki definira priobalno zemljišče in njegove zunanje meje, v povezavi z listinami upravnega spisa, gre namreč za vodotok, za katerega veljajo pravila določena v ZV-1. Tako upravnemu spisu priložena listina št. 1, ki jo je toženi stranki posredovala Direkcija RS za vode, Sektor območja Savinja dne 24. 2. 2017 in Strokovno mnenje te Direkcije, ki temelji na evidencah te direkcije (vodni kataster), sporne posege umeščata na zemljišča iz 14. člena ZV-1, kar pomeni, da za te posege velja prepoved iz določbe 37. člena ZV-1. Iz tega razloga sodišče, ob nespornem dejanskem stanju, pritrjuje toženi stranki, da mora tožnik robnike postavljene v priobalnem pasu neimenovanega vodotoka odstraniti, kar velja tudi za odstranitev nasutega materiala do raščenega terena v pasu širine 5,00 m, od zgornjega roba leve brežine neimenovanega vodotoka. Določba 37. člena v povezavi z določbo 38. člena ZV-1, pa po presoji sodišča utemeljuje tudi izrek ukrepa, odstranitev kovinske ograje v pasu širine 5,00 m, od zgornjega roba leve brežine neimenovanega vodotoka.

15. Ob pravilni umestitvi zemljišč, na katerih so se izvedla prej opisana dela, kot zemljišč, za katera veljajo določbe ZV-1 in ugotovitvi, da za ta dela ni bilo pridobljeno predpisano vodno soglasje iz prvega odstavka 150. člena ZV-1, je po presoji sodišča tožena stranka, po ugotovitvi, da tožnik ni izvajal del, ki jih je na vodnem in priobalnem zemljišču dovoljeno izvesti, pravilno štela, da gre za dela izvedena v nasprotju z določbo prvega odstavka 37. člena ZV-1. Posledično je po presoji sodišča pravilna tudi odločitev, da izrek ukrepa temelji na določbi 8. točke prvega odstavka 175. člena ZV-1, ki med drugim določa, da ima inšpektor, če ugotovi, da so bile kršene določbe tega zakona, poleg pooblastil, ki jih določa zakon, tudi pooblastilo odrediti odpravo škode in vrnitev v prejšnje stanje.

16. Sodišče zavrača tožbeni ugovor, da tožnik s posegom ni poslabšal stanja vodotoka in vode, ker že sam nedovoljen poseg na vodno in priobalno zemljišče pomeni škodo, ki jo je praviloma mogoče odpraviti le z vrnitvijo v prejšnje stanje, utemeljeno s strokovnim mnenjem pridobljenim na podlagi drugega odstavka 175. člena ZV-1. Slednje je bilo v postopku pridobljeno pred izdajo prvostopenjske odločbe, dne 9. 5. 2017, izrek izpodbijane odločitve pa je v celoti usklajen s pridobljenim strokovnim mnenjem.

17. Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da tožnikove parcele, na katerih so se izvajala dela, po OPPN ne posegajo v vodovarstvena območja. Iz listine št. 11, priložene upravnemu spisu, namreč izhaja, da je Direkcija RS za vode, za ureditev območja OPPN za poslovno cono ... res izdala pozitivno mnenje št. 35001-600/2016-2 z dne 9. 1. 2017, vendar so bile vse ureditve, vključno z ograjo in dovozno cesto, predvidene izven 5 metrskega priobalnega pasu neimenovanega vodotoka, kar potrjuje tudi list št. 8 projektne dokumentacije izdelane v fazi predloga in na podlagi katerega je bilo izdano prej navedeno soglasje.

18. Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

K II. točki izreka:

19. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vodah (2002) - ZV-1 - člen 11, 14, 37, 37/1, 175, 175/1, 175/1-8, 175/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2ODQx