UPRS Sodba IV U 54/2018-13

Jedro

Plačilni nalog, ki velja kot pisna odločba o prekršku, ob izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi še ni bil pravnomočen. Odločba, izdana v postopku o prekršku (torej tudi plačilni nalog), pa se izvrši, ko ta postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če ZP-1 ne določa drugače.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 4934-88583/2017-1 04 z dne 20. 6. 2017, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijanim sklepom o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, št. DT 4934-88583/2017-1 04 z dne 20. 6. 2017, odločila, da se zoper dolžnika, Zavod A. , socialno podjetje, v tem upravnem sporu tožečo stranko, opravi davčna izvršba dolgovanega zneska obveznosti, ki znaša na dan 20. 6. 2017 skupaj 2.751,71 EUR, od česar odpade na glavnico 2.734,46 EUR, zamudne obresti 7,25 EUR in stroške sklepa 10,00 EUR. V nadaljevanju izreka sklepa je določila način davčne izvršbe z rubežem denarnih sredstev, ki jim ima tožeča stranka pri B. hranilnici, z opredeljenimi omejitvami in izvzetji, ter odločitev oprla na seznam izvršilnih naslovov, opremljenih z datumom izvršljivosti, ki se nanaša na obveznosti iz naslova akontacije davka od dohodkov pravnih oseb, akontacije dohodnine od dohodkov iz zaposlitve, prispevkov za socialno varnost in plačilnega naloga, vse s pripadajočimi zamudnimi obresti. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je prvostopenjski organ pojasnil, da iz knjigovodske evidence davčnega organa izhaja, da tožeča stranka v predpisanem roku ni poravnala obveznosti, ki so navedene v izreku tega sklepa, zato je treba zoper njo v skladu s 143. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) začeti davčno izvršbo.

2. Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ zavrnilo. V obrazložitvi svoje odločitve je drugostopenjski organ pojasnil, da je iz izpodbijanega sklepa razvidno, za katere obveznosti se tožnika terja, naveden je izvršilni naslov za posamezno obveznost in datum izvršljivosti, pa tudi znesek davka in zamudnih obresti. Drugostopenjski organ je tudi ugotovil, da izpodbijani sklep vsebuje vse sestavine, ki jih določa 151. člen ZDavP-2. Opredelil se je do pritožbene navedbe, da je bil izdan predmetni sklep o davčni izvršbi še pred pravnomočnostjo plačilnega naloga, kar je obrazloženo zavrnil kot neutemeljeno.

3. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, v kateri najprej navaja, da je izpodbijani sklep povsem neobrazložen, saj vsebuje le povzetek vsebine določb relevantnih predpisov s področja plačevanja davkov in drugih pristojbin oziroma javnih bremen, v ničemer pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, zakaj se je prvostopenjski organ odločil tako, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, kakor tudi iz razloga, ker je prvostopenjski organ pri izdaji izpodbijanega sklepa upošteval tudi listino, ki še ni izpolnjevala zakonsko določenih pogojev, ki so določeni za izvršilne naslove v postopku davčne izvršbe. Tako izpodbijanega sklepa sploh ni mogoče preizkusiti, takšnih pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ.

4. Nadalje tožeča stranka v tožbi navaja, da je izpodbijani sklep izdan na podlagi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava, ker je bil pri tem upoštevan plačilni nalog, ki še ni bil pravnomočen, saj sodni postopek, ki se nanaša na navedeni plačilni nalog, do dneva vložitve tožbe še ni bil zaključen. Tožeča stranka pojasnjuje, da je zoper navedeni plačilni nalog vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ zavrgel kot prepozno, zoper takšen sklep pa je tožeča stranka vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prekrškovni organ odstopil v nadaljnje poslovanje pristojnemu sodišču. Tako prvostopenjski organ po tožbenem stališču še ne bi mogel začeti postopka davčne izvršbe, kajti plačilni nalog še nima narave pravnomočne odločbe, na podlagi katere bi sploh bilo mogoče uvesti postopek davčne izvršbe. Iz navedenih razlogov je izpodbijani sklep nezakonit.

5. Tožeča stranka sodišču predlaga, da izpodbijani sklep, v zvezi z odločbo drugostopenjskega organa, odpravi in postopek davčne izvršbe zoper tožečo stranko ustavi, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov tega upravnega spora tožeče stranke.

6. Tožena stranka je sodišču poslala upravni spis in podala odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev obeh upravnih odločb. Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

7. Tožeča stranka je podala pripravljalno vlogo, v katerih prereka navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo in dodaja, da je Okrajno sodišče v Celju v vmesnem času odločilo o vloženi zahtevi za sodno varstvo, pri čemer je ugotovilo, da je le-ta podana pravočasno, zaradi česar je sklep tožene stranke, s katerim je predhodno podano zahtevo za sodno varstvo zavrgla, odpravilo in ugodilo zahtevi za sodno varstvo tožeče stranke v delu izreka sankcije tako, da je denarno globo v znesku 2.000,00 EUR nadomestilo z izrekom opomina. Tako tudi ni več potrebne dejanske in pravne podlage za prisilno izterjavo neporavnane denarne globe, saj takšna sankcija tožeči stranki s strani tožene stranke nikoli ni bila izrečena. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi tudi izpostavlja nezadostno obrazloženost odgovora na tožbo, zaradi česar se tožeča stranka do navedb tožene stranke ne more opredeliti. Tožeča stranka vztraja pri tožbenem zahtevku, pri tem pa dodatno priglaša tudi stroške za predmetno pripravljalno vlogo.

K točki I izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka v obravnavani zadevi kot sporno izpostavlja nezadostno obrazloženost izpodbijanega akta in tudi odgovora na tožbo, ter vprašanje, ali so bili ob izdaji izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi izpolnjeni pogoji za začetek prisilne izterjave obveznosti tožeče stranke zaradi dolga, ki izvira iz izvršilnega naslova v točki 3 seznama izvršilnih naslovov v izreku izpodbijanega akta (plačilni nalog, št. DT 71010-5416/2017-2 z dne 12. 4. 2017).

10. Glede tožbeno oporekani nezadostni obrazloženosti izpodbijanega sklepa, sodišče ugotavlja, da ta tožbeni očitek ne drži. Izpodbijani sklep v povezavi z odločbo drugostopenjskega organa, ki je dopolnil prvostopenjski akt, vsebuje ustrezno obrazložitev, iz katere izhaja utemeljitev razlogov za sprejem izpodbijane odločitve, vključno z razlogi, ki se nanašajo na sporni plačilni nalog. Sodišče se do pravilnosti presoje relevantnih dejstev v tem delu, torej glede plačilnega naloga kot izvršilnega naslova, opredeljuje v nadaljevanju obrazložitve sodbe, na tem mestu pa ugotavlja, da je obrazložitev razlogov podana, zaradi česar je izpodbijani akt mogoče preizkusiti. V zvezi z očitkom o nezadostni obrazloženosti odgovora na tožbo tožene stranke, kar kot sporno uveljavlja tožeča stranka v pripravljalni vlogi, sodišče pojasnjuje, da tožena stranka odgovora na tožbo niti ni dolžna podati, zato tudi ta očitek tožeče stranke ne drži.

11. Sodišče pa sledi tožbenim ugovorom v delu, ki se nanašajo na pravnomočnost in posledično izvršljivost spornega plačilnega naloga, in sicer iz razlogov, navedenih v nadaljevanju obrazložitve.

12. Na podlagi prvega odstavka 143. člena ZDavP-2 začne davčni organ davčno izvršbo z izdajo sklepa o izvršbi, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Izvršilni naslov za izdajo sklepa o izvršbi za izterjavo drugih denarnih nedavčnih obveznosti je v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZDavP-2 odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ, pristojen za odmero te obveznosti. Na podlagi drugega odstavka 146. člena ZDavP-2 pa je izvršilni naslov za obveznosti iz prejšnjega odstavka tudi seznam izvršilnih naslovov, v katerem mora biti za posamezni izvršilni naslov naveden datum izvršljivosti ter znesek obveznosti in zamudnih obresti za vsako vrsto obveznosti posebej.

13. Glede na navedeno zakonsko ureditev je eden od pogojev za izdajo sklepa o davčni izvršbi, da je izvršilni naslov izvršljiv. Tožeča stranka tožbeno ugovarja pravnomočnosti plačilnega naloga, ki je v predmetni zadevi eden od izvršilnih naslovov, in zatrjuje, da v primeru, če plačilni nalog ni pravnomočen, ni mogoče začeti davčne izvršbe.

14. V obravnavani zadevi je nesporno, da je bil sporni plačilni nalog izdan 12. 4. 2017 in da je tožeča stranka zoper njega 24. 4. 2017 vložila zahtevo za sodno varstvo, katero je prvostopenjski organ kot prepozno zavrgel s sklepom z dne 8. 5. 2017. Prav tako je nesporno, da je tožeča stranka zoper navedeni sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložila zahtevo za sodno varstvo, ki jo je prvostopenjski organ v pristojno reševanje odstopil Okrajnemu sodišču v Celju z dopisom z dne 18. 5. 2017. Izpodbijani sklep o davčni izvršbi pa je bil izdan 20. 6. 2017.

15. Iz navedenega kronološkega poteka postopka, ki se nanaša na izdan plačilni nalog, izhaja, da je prvostopenjski organ v času izdaje izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi razpolagal s podatkom, da je bila zoper sklep o zavrženju zahteve za sodno varstvo vložena zahteva za sodno varstvo, o kateri pristojno sodišče še ni odločilo. Iz tega izhaja, da je bil prvostopenjski organ seznanjen z dejstvom, da predmetni plačilni nalog ob izdaji izpodbijanega sklepa še ni bil pravnomočen.

16. Sodišče ugotavlja, da sta pravnomočnost in izvršljivost povezana instituta, pri čemer je eden od pogojev za obstoj izvršljivosti pravnomočnost odločbe (plačilni nalog velja kot pisna odločba o prekršku), ki predstavlja stanje, ko je o določeni zadevi odločeno in zoper tako odločitev zakonodajalec ni več predvidel rednega pravnega sredstva. Odločba, izdana v postopku o prekršku (torej tudi plačilni nalog), pa se izvrši, ko ta postane pravnomočna in ko za izvršitev ni zakonskih ovir, če Zakon o prekrških (ZP-1) ne določa drugače.

17. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da v postopku izdaje sklepa o davčni izvršbi ni bilo pravilno uporabljeno materialno pravo v delu, ki se nanaša na izvršljivost plačilnega naloga kot izvršilnega naslova, zaradi česar je tožbi iz zgoraj navedenega razloga ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu, da opravi ponovni postopek. Sodišče je zadevo navedenemu organu vrnilo v ponovni postopek iz razloga, ker je treba odločiti o predmetni davčni izvršbi z upoštevanjem stališča sodišča, ki se nanaša na plačilni nalog kot enega od izvršilnih naslovov, na katerega je prvostopenjski organ vezan, v ponovljenem postopku pa bo tako spremenjena dolgovana glavnica in zamudne obresti ter tako tudi skupni dolgovani znesek.

18. Sodišče je v obravnavanem primeru skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 odločilo na seji in ni izvedlo dokazov, ki jih je predlagala tožeča stranka, saj med strankama ni sporno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa in je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijani akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1.

K točki II izreka:

19. Ker je tožeča stranka s tožbo uspela, je bilo treba odločiti tudi o njeni zahtevi za povrnitev stroškov. Stroške za tožbo, ki jih je tožeča stranka priglasila, je sodišče priznalo upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZUS-1. Stroške za tožbo je odmerilo v skladu s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu v pavšalnem znesku v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV v višini 62,70 EUR, torej skupaj 347,70 EUR. Tožena stranka jih je tožeči stranki dolžna povrniti v 15 dneh od vročitve te sodbe, po tem roku pa z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 489/2015
• UPRS sodba III U 314/2014
• UPRS Sodba I U 2574/2018-9