UPRS Sklep IV U 189/2019-8

Jedro

Tožeča stranka je verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode z navedbami, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti, da je dovoljen tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.

Izrek

I. Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi tako, da se izvršitev odločbe Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice, št. 3408-08-2133-N001/19-4 z dne 8. 4. 2019, odloži do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu.

II. Odločitev o priglašenih stroških postopka se pridrži do končne odločitve v tem upravnem sporu.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je 2. 10. 2019 vložila tožbo zoper odločbo Zavoda za gozdove Slovenije, Območna enota Brežice (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ), št. 3408-08-2133-N001/19-4 z dne 8. 4. 2019, s katero je bil stranki Z.Z. dovoljen posek in odmik dreves ter izvedba drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne vlake na zemljišču parc. št. 1, k. o., v solasti A., B., C., D. in E. Tožena stranka je odločitev utemeljila z ugotovitvijo, da predvidena trasa gozdne prometnice poteka po parc. št. 2 in 3, oboje k. o. ..., v lasti Z.Z., predlagateljice izdaje odločbe v upravni zadevi poseka dreves in izvedbe drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice, ter parc. št. 1, k. o. ..., v solasti A., B., C., D. in E. Ker ima predlagateljica v lasti 88 % površin zemljišč na trasi predvidene gozdne prometnice, je bila skladno z določbo osmega odstavka 37. člena Zakona o gozdovih pravica graditi izkazana in je prvostopenjski upravni organ na tej podlagi odločil, kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

2. Tožeča stranka skupaj s tožbo zahteva tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče, na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), odloži izvršitev izpodbijanega akta do pravnomočne odločbe sodišča. Pojasnila je, da je odločba dokončna v upravnem postopku in s tem izvršljiva, izvršitev te odločbe pa bi tožeči stranki prizadejala težko popravljivo škodo.

3. Tožeča stranka zahtevo za izdajo začasne odredbe utemeljuje s tem, da predstavlja izpodbijana odločba protiustaven in protizakonit poseg v lastninsko pravico tožnikov na njihovi nepremičnini parc. št. 1, k. o. ... . Omejitev lastninske pravice je lahko predpisana samo v zakonu, kar v konkretnem primeru ni. Tako že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, sama izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo oziroma celo nepopravljivo škodo, ker je dovoljen poseg intenziven. Najprej je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Prav tako je na zemljišču tožeče stranke dovoljen obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, gozdne vlake, v dolžini 35 m in širini 3,5 m, kar izhaja iz elaborata gozdne vlake. Dela bi se opravljala z bagrom, kar pomeni, da v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Zemljišče bi se spremenilo v mrtvo zemljo, ki bi bila ob padavinah izpostavljena eroziji, z uničeno podrastjo, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti. Prav tako zemljišče leži na območju Nature 2000, Kozjanskega parka, kjer je na drugi strani poudarjena biotopska in dediščinska funkcija. Stranki Z.Z. z zadržanjem izvršitve izpodbijane odločbe ne bi mogla nastati nikakršna škoda, saj bi svoje nepremičnine uporabljala še naprej, na enak način kot doslej. Tudi v javni interes se po stališču tožeče stranke z izdajo začasne odredbe ne bi poseglo. V zvezi s tem opozarja na navedbe drugostopenjskega upravnega organa v svoji odločbi, da v konkretnem primeru ne gre za omejitev lastninske pravice tožnikov v javno korist, temveč zgolj v interesu lastnikov gozdov v vplivnem območju, zato javni interes v konkretnem primeru že prehaja v zasebni interes. Tožeča stranka se sklicuje tudi na Zakon o gozdovih, ki javni interes omejuje z določbo 37. člena. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da do pravnomočne odločitve v predmetni zadevi zadrži izvršitev izpodbijane odločbe. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka zavarovanja z začasno odredbo.

4. Tožena stranka odgovora na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni podala.

K točki I izreka:

5. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

6. Sodišče uvodoma ugotavlja, da se zahtevana začasna odredba nanaša na sporno pravno razmerje, s katerim je bil dovoljen posek in odmik dreves ter izvedba drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice, na zemljišču trase predvidene gozdne vlake na zemljišču parc. št. 1, k. o. ... , o katerem je bilo odločeno z izpodbijanim upravnim aktom. Sodišče glede na razpoložljive podatke spisa ugotavlja tudi, da je tožba dopustna in vložena pravočasno, tožeča stranka pa aktivno legitimirana za njeno vložitev. Izpodbijani upravni akt je dokončen upravni akt iz 2. člena ZUS-1, podan pa tudi ni noben drug razlog iz 36. člena ZUS-1, zaradi katerega bi moralo sodišče tožbo zavreči.

7. Po drugem odstavku 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku tega člena pa tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

8. Težko popravljiva škoda iz citiranega drugega odstavka je pravni standard, katerega vsebina se, s stopnjo verjetnosti, ugotavlja v vsakem primeru posebej. Glede na ustaljeno upravnosodno prakso gre za takšno škodo, ki je resna in ki tožniku neposredno grozi, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega akta. Izvršitev izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka stranki Z.Z.dovolila posek in odmik dreves ter izvedbo drugih potrebnih del za gradnjo gozdne prometnice na zemljišču trase predvidene gozdne vlake na zemljišču parc. št. 1 k.o. ..., bi po presoji sodišča nedvomno povzročila škodo, ki pa, po ustaljeni upravnosodni praksi, sama zase še ne pomeni težko popravljive škode iz določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1.

9. Tožeča stranka v zahtevi verjetno nastalo težko popravljivo škodo utemeljuje z navedbo, da že sam poseg v lastninsko pravico predstavlja nedopustno škodo za lastnika stvari, izvršitev izreka izpodbijane odločbe pa bi na zemljišču tožeče stranke povzročila težko popravljivo škodo, ker je dovoljen posek in odmik treh smrek v izmeri 0,79 m³ in te škode v primeru odprave izpodbijane odločbe ne bi bilo mogoče odpraviti. Dovoljen je tudi obsežen gradbeni poseg z vzpostavitvijo trase gozdne prometnice, v dolžini 35 m in širini 3,5 m in v primeru kasnejše odprave izpodbijane odločbe vzpostavitev prejšnjega stanja v naravi, v smislu konfiguracije zemljišča, utrjenosti, biotske raznolikosti, stanja podrasti in podobno, ne bi bila mogoča. Prav tako bi bilo zemljišče po posegu, ob padavinah izpostavljeno eroziji, uničena bi bila podrast, pri čemer je treba upoštevati, da gre za hribovit in hudourniški teren, brez površinske skalovitosti.

10. Z zgornjimi navedbami je po presoji sodišča tožeča stranka verjetno utemeljila nastanek težko popravljive škode, kot pogoj za izdajo začasne odredbe, ki je tudi po presoji sodišča v primeru ugotovitve nezakonitosti izpodbijanega upravnega akta ne bi bilo mogoče odpraviti.

11. Sodišče v zvezi z nadaljnjim pogojem za izdajo začasne odredbe, to je sorazmernostjo med prizadetostjo javne koristi in cilji, ki jih zasleduje začasna odredba, ugotavlja, da je skladno z določbo tretjega odstavka 37. člena Zakona o gozdovih, gradnja gozdnih prometnic v javnem interesu, vendar v obravnavanem primeru sodišče meni, da se z izdajo začasne odredbe v javno korist ne bo poseglo, ker že Zakon o gozdovih omejuje javni interes z določbo prej navedenega člena, ki določa, da se morajo gozdne prometnice graditi, vzdrževati in uporabljati tako, da se med drugim ne povzročajo erozijski procesi, da se prepreči odtok visokih vod iz hudournikov, povzroča nevarnost plazov, poruši ravnotežje na labilnih tleh idr., to pa so v bistvu razlogi, na katerih temelji predlagana začasna odredba.

12. Skladno z določbo drugega odstavka 32. člena ZUS-1 je sodišče presojalo tudi, ali bi bilo z izdajo začasne odredbe poseženo v koristi nasprotnih strank. Ker gre za (novo) gradnjo gozdne prometnice, je sodišče sledilo navedbi tožeče stranke, da v korist nasprotne stranke ne bo poseženo, ker bo lahko svoje nepremičnine uporabljala še naprej, na enak način kot doslej.

13. Glede na verjetno izkazan nastanek težko popravljive škode ter ugotovitev, da izdana začasna odredba ne pomeni nesorazmernega posega v javne koristi in koristi morebitnih nasprotnih strank, je sodišče presodilo, da so izpolnjeni pogoji iz 32. člena ZUS-1, zato je zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo v obsegu, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

K točki II izreka:

14. Tožeča stranka je v zvezi z zahtevo za izdajo začasne odredbe zahtevala tudi povrnitev stroškov. Sodišče o teh stroških ni odločalo, pač pa je odločitev o tem pridržalo, saj bo o vseh stroških postopka odločilo ob izdaji končne odločbe.

Datum zadnje spremembe:

26.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 447/2023-31
• sklep I U 920/2010
• UPRS Sklep I U 492/2020-5