<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba IV U 130/2017-25

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2019:IV.U.130.2017.25
Evidenčna številka:UP00044213
Datum odločbe:14.10.2019
Senat, sodnik posameznik:Edvard Ermenc (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Mojca Medved Ladinek
Področje:GRADBENIŠTVO - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:gradbeno dovoljenje - nadzorstvena pravica - odprava in razveljavitev po nadzorstveni pravici - razlogi za odpravo

Jedro

Odprava odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po drugem odstavku 274. člena ZUP je mogoča le, če gre za očitno kršitev materialnega prava.

Ugotovitev skladnosti gradnje s prostorskim aktom je bila sestavni del ugotovljenega dejanskega stanja pred izdajo gradbenega dovoljenja, katerega pravilnosti pa v postopku uporabe konkretnega izrednega pravnega sredstva ni dopustno ugotavljati.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za okolje in prostor, tožena stranka, je z izpodbijano odločbo št. 35108-61/2017/3 z dne 26. 5. 2017, v 1. točki izreka zahtevo A.A., tožnice v tem upravnem sporu, za odpravo oziroma razveljavitev odločbe Upravne enote Žalec, št. 351-100/2016-44 z dne 17. 8. 2016, po nadzorstveni pravici, zavrnilo. V 2. točki je odločilo, da stroškov postopka ni.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je A.A. v pritožbi zoper sklep, št. 351-46/2017-5 z dne 9. 3. 2017, s katerim je upravni organ prve stopnje zavrgel njen predlog za obnovo postopka, končanega z gradbenim dovoljenjem št. 351-1007201644 z dne 17. 8. 2016, zahtevala tudi odpravo oziroma razveljavitev navedenega gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici, zaradi napačne nepravilne in neuporabe prvega in drugega odstavka 92. člena Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Polzela (v nadaljevanju Odloka).

3. Tožena stranka je pojasnila, da na podlagi prvega odstavka 257. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo za zahtevo stranke in drugih upravičenih predlagateljev. Ugotovila je, da je A.A., po določbi prvega odstavka 375. člena ZUP, upravičena oseba za vložitev zahteve za odpravo oziroma razveljavitev te odločbe, vendar pogoji za odpravo oziroma razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici niso podani.

4. V konkretnem primeru je upravni organ prve stopnje z odločbo, št. 351-100/2016 z dne 17. 8. 2016, investitorju B.B. izdal gradbeno dovoljenje za novogradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 1 k.o. ... . Zoper navedeno odločbo je A.A. vložila pritožbo, ki jo je prvostopenjski organ, kot nepravočasno vloženo, s sklepom z dne 27. 9. 2016 zavrgel. Iz listin obravnavane zadeve izhaja, da pritožnica zoper ta sklep ni vložila pritožbe, zato je postal 18. 10. 2016 pravnomočen. V predmetni zadevi je vlagateljica zahtevala, da tožena stranka, kot pristojni organ, po nadzorstveni pravici razveljavi izdano gradbeno dovoljenje, ker je bil z njegovo izdajo očitno prekršen materialni predpis.

5. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je prvostopenjski organ odločal na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, št.., januar 2016, izdelovalca A. d.o.o. (PGD) z vodilno mapo in pripadajočimi načrti, ki je sestavni del izreka gradbenega dovoljenja. Iz ugotovitve prvostopenjskega organa izhaja, da je načrtovana gradnja po PGD v skladu z določbo 92. člena Odloka. Glede teh okoliščin je prvostopenjski organ v obrazložitvi gradbenega dovoljenja navajal razloge za takšno ugotovitev in je bilo tako dejansko stanje v tem delu ugotovljeno. To je v danem primeru odločilno, saj je razveljavitev odločbe zaradi očitne kršitve materialnega predpisa dopustna le, kadar se taka očitna kršitev materialnega predpisa ugotovi že na prvi pogled in to na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega pri izdaji odločbe. Če jo je mogoče ugotoviti šele posredno, s preverjanjem pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pa ne gre za očitno kršitev materialnega predpisa v smislu drugega odstavka 274. člena ZUP.

6. Tožnica vlaga tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor z dne 26. 5. 2016, ki jo je prevzela 6. 6. 2017 in ki je po njenem mnenju v celoti zapisana po navodilih Upravne enote Žalec. Je aktivno legitimirana stranka v postopku, saj je 15. 4. 2016 prejela vabilo za narok za ustno obravnavo na UE Žalec, za izdajo upravnega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječe stanovanjske hiše. Pozvana je bila, da mora predložiti dokazila po prvem odstavku 65. člena Zakona o graditvi objektov, čeprav bi Upravna enota Žalec morala spoštovati določbo 92. člena Odloka, ki zahteva, da je za izdano gradbeno dovoljenje treba obvezno pridobiti soglasje soseda mejaša. V nadaljevanju pojasnjuje okoliščine gradnje na zemljišču s parc. št. 1 k.o. ... , za katero naj bi bilo v postopku ugotovljeno, da se je tloris zgrajenega stanovanjskega objekta v primerjavi s tlorisom objekta iz 1957 povečal, zato ne more iti za rekonstrukcijo objekta. O vseh nepravilnostih je seznanila upravno inšpekcijo. Zaradi neuporabe oziroma neupoštevanja določb Odloka je organ ravnal v nasprotju z določili 6. in 7. člena ZUP, tudi zato ker je napačno navedel pouk o pravnem sredstvu (215. člen ZUP). Navaja razloge za izrek ničnosti in pojasnjuje, da zahteva odpravo upravnega akta zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in razlogov za izrek ničnosti.

7. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

8. Tožba ni utemeljena.

9. Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so v njem navedeni (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja:

10. V predmetni zadevi je tožnica predlagala, da ministrstvo, kot pristojni organ, po nadzorstveni pravici (prvi odstavek 276. člena ZUP) razveljavi izdano gradbeno dovoljenje, ker so bile z njegovo izdajo kršene določbe Odloka, torej zaradi kršitve materialnega predpisa.

11. Odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici je urejena v 274. do 277. členu ZUP. Tožeča stranka je vložila predlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP, po katerem lahko pristojni organ razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis.

12. Kot je tožnici pojasnil že drugostopni organ, je odprava odločbe po nadzorstveni pravici iz razlogov po drugem odstavku 274. člena ZUP mogoča le, če gre za očitno kršitev materialnega prava. Kršitev materialnega prava mora biti pri tem takšna, da bi pravilna uporaba materialnega prava pripeljala do drugačne odločitve. Sodišče se strinja s stališčem drugostopnega organa, da v obravnavani zadevi pogoji za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici niso izpolnjeni. Tožena stranka je namreč v svoji odločbi pojasnila, da je bila izdaja gradbenega dovoljenja oprta na določbo 92. člena Odloka oziroma s to določbo skladnega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, št.., januar 2016, izdelovalca A. d.o.o. (PGD) z vodilno mapo in pripadajočimi načrti, ki je sestavni del izreka gradbenega dovoljenja. Torej je bila ugotovitev skladnosti gradnje s prostorskim aktom, sestavni del ugotovljenega dejanskega stanja pred izdajo gradbenega dovoljenja, katerega pravilnosti pa v postopku uporabe konkretnega izrednega pravnega sredstva, na podlagi drugega odstavka 274. člena ZUP, ni dopustno ugotavljati.

13. Po presoji sodišča je tako izpodbijana odločba v celoti pravilna in zakonita, zato je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Tožnica je v tožbi smiselno predlagala tudi, da se gradbeno dovoljenje, št. 351-100/2016 z dne 17. 8. 2016, izdano investitorju B.B., izreče za nično. Ob upoštevanju določbe drugega odstavka 37. člena ZUS-1, sodišče tožnici pojasnjuje, da se za nično lahko izreče odločba iz razlogov, navedenih v prvem odstavku 279. člena ZUP, to je če je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku; ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo pa kazenskem zakonu; ki je sploh ni mogoče izvršiti; ki jo je izdal organ brez zahteve stranke, pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila; ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja ali če je v njej takšna nepravilnost, ki je po kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

15. V predmetni zadevi odločitev tožene stranke ni obsegala presoje ničnosti spornega gradbenega dovoljenja, prav tako o presoji sodišča ni bil podan nobeden izmed prej navedenih pogojev za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, zato sodišče tožničinega smiselnega predloga za izrek ničnosti gradbenega dovoljenja, št. 351-100/2016 z dne 17. 8. 2016, ne more upoštevati.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 274, 274/2, 276, 276/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
26.04.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ2ODMy