UPRS Sodba IV U 201/2019-6

Jedro

Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP.

Ker tožnica po pozivu za dopolnitev njene prošnje za dodelitev BPP svoje prošnje ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je ta ostala nepopolna, zato je ni bilo mogoče obravnavati in jo je organ za BPP pravilno zavrgel.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se prošnja A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), zavrže.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je tožena stranka sklicevala na določbo 1. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki določa, da postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ZBPP ne določa drugače.

3. V predmetni zadevi je pristojni organ za BPP ugotovil, da je prosilkina prošnja za dodelitev BPP nepopolna in nejasna in kot taka neprimerna za obravnavo. Iz navedenega razloga je, po ugotovitvi, da je bila prosilki v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju vodi pod opr. št. IV U 210/2017 dne 21. 8. 2019, že izdana sodba, prosilko z dopisom Bpp 151/2019-2 z dne 7. 10. 2019 uvodoma seznanil, da je njena prošnja nepopolna in nejasna, saj iz v prošnji danih navedb izhajata dve različni pravni sredstvi, revizija in obnova postopka. Prosilki je bil dopis vročen 8. 10. 2019, nanj pa ni ne v postavljenem roku, niti kasneje do izdaje tega sklepa, odgovorila, oziroma se na poziv ni odzvala in svoje vloge z dne 1. 10. 2019 ni dopolnila. Glede na navedeno je tožena stranka ugotovila, da je njena vloga ostala nepopolna in nejasna in nesposobna za obravnavanje, zato je njeno prošnjo, na podlagi prvega odstavka 37. člena ZBPP, v zvezi z drugim odstavkom 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), zavrgla.

4. Tožnica v tožbi pojasnjuje, da se z zavrženjem vloge ne strinja in meni, da je navedla vsa dejstva, za katera bi želela, da se obravnavajo, pomagal pa ji je tudi brezplačni odvetnik. Nikjer ni bilo navedeno, da mora napisati svoje podatke, kot so davčna številka in EMŠO in nihče ji tudi ni poslal poziva za dopolnitev, zato meni, da je bil izpodbijan sklep izdan nezakonito. Svojo prošnjo je poslala organu za BPP v Celju in hkrati so ji poslali tudi sklep o zavrnitvi oziroma iz Celja sporočili, da so njeno prošnjo odposlali v Ljubljano. Sklicuje se na nepravilno vročitev in navaja, da je v Velenju ni bilo dva meseca in da je pošto prevzel njen oče, zato tudi v roku ni mogla poslati vseh dokazil. Nima pravnega znanja, zato meni, da bi v postopku nujno potrebovala odvetnika. Že pred mesecem dni je na BPP v Celju zaprosila za odvetnika, pa so ji zatrdili, da njene vloge niso prejeli. Z veliko zadevami v sklepih se ne strinja in navaja, da bi v zvezi s sklepi št. 1301/2015, Bpp 1301/2015, Bpp 151/2019-2, Bpp 1301-2015, 477-148/2017/16, IV U 210/2017-10, 477-148/2017/13, morala poslati veliko dokumentacije, da bi se ji odobril odpis dolga. V zadnjem sklepu so navedli, da ni vsega dopolnila, poslali pa niso ničesar za dopolnitev podatkov, ker bi jih zagotovo dopolnjevala. Je mati samohranilka, nezaposlena invalidka, se težko preživlja iz meseca v mesec in dolga ne bo mogla plačati. Ne strinja se z izpodbijanim aktom, saj ji nikakor ne gre v glavo, kako lahko ... odpišejo 29.000.000,00 EUR, tistemu, ki pa resnično nima denarja, pa ne. Sodišču predlaga, da v kolikor mora poslati kakšne podatke, listine, jih bo, sicer pa bo lažje, če ji bo pri vsem pomagal odvetnik. Predlaga tudi oprostitev plačila taks in smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

5. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Predmet presoje sodišča v tem upravnem sporu je sklep tožene stranke, s katerim je zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP z dne 1. 10. 2019 in ki temelji na določbi drugega odstavka 67. člena ZUP, v povezavi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP.

8. Postopek za dodelitev BPP ureja ZBPP. Kolikor ta zakon ne določa drugače, postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (drugi odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev BPP mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za BPP postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v prvem odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP).

9. Po presoji sodišča je tožena stranka zgoraj navedena določila pravilno uporabila in tožnico z dopisom opr. št. Bpp 151/2019-2 z dne 7. 10. 2019 pozvala k dopolnitvi nepopolne prošnje za dodelitev BPP. Tožnici je bil poziv za dopolnitev prošnje za dodelitev BPP vročen dne 8. 10. 2019.

10. V dani zadevi je sporno, ali je bil tožnici pravilno in v skladu z zakonom vročen poziv za dopolnitev njene prošnje za dodelitev BPP. Po pregledu podatkov v spisu, sodišče ugotavlja, da je podpis na sporni povratnici, ki označuje prejem poziva za dopolnitev prošnje z dne 1. 10. 2019, opr. št. Bpp 151/2019-2 z dne 7. 10. 2019, na prvi pogled identičen podpisu, ki je naveden na tožničini tožbi in podpisu na prošnji za dodelitev BPP, prav tako je rokopis navedbe datuma vročitve identičen rokopisu tožbe. Tožnica v tožbi sicer pojasnjuje, da je sporni poziv za dopolnitev vloge podpisal njen oče, ker je 2 meseca ni bilo v Velenju, vendar ta podatek iz vročilnice priložene pozivu z dne 7. 10. 2019 ni razviden. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da sklicevanje tožnice na nepravilno vročitev poziva za dopolnitev, na konkretno odločitev ne more vplivati.

11. Ker tožnica v postavljenem roku, niti do dne izdaje izpodbijanega sklepa, prošnje za dodelitev BPP ni dopolnila skladno s pozivom in ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti nadaljnje navedbe tožnice, da bi v vseh zadevah BPP morala priložiti veliko listin, sodišče ugotavlja, da tožnica v obravnavani zadevi ne more doseči drugačne odločitve. Ker torej svoje vloge ni dopolnila z zahtevanimi podatki, je ta ostala nepopolna, zato je ni bilo mogoče obravnavati in jo je organ za BPP pravilno zavrgel.

12. Ker je glede na navedeno izpodbijani sklep tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

23.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba III U 208/2019-6
• UPRS Sodba III U 217/2019-6
• Sodba I Up 895/2006