UPRS Sodba IV U 150/2019-11

Jedro

Tožnica v nobenem izmed upravnih sporov nima verjetnega izgleda za uspeh, zato kot prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in je bilo treba iz tega razloga njeno prošnjo za dodelitev BPP zavrniti kot neutemeljeno.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka zavrnila prošnjo A.A. za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 130/2017, IV U 221/2017, IV U 8/2018 in IV U 121/2018. V 2. točki izreka je zavrnila prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje, v zvezi z upravnim sporom, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod opravilnimi številkami IV U 130/2017, IV U 221/2017, IV U 8/2018 in IV U 121/2018.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je tožena stranka pojasnila, da je prosilka 27. 1. 2019 vložila prošnjo za dodelitev BPP. Pojasnila je način uporabe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in obveznost upoštevanja finančnega položaja prosilke in upoštevanja drugih pogojev, določenih z zakonom, ki izhajajo iz tretjega odstavka 11. člena ZBPP. Tako je dolžna kumulativno upoštevati določbi 13. in 14. člena ZBPP.

3. V zvezi s prošnjo za dodelitev BPP v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 130/2017, je po vpogledu v sodni spis ugotovila, da je prosilka vložila tožbo zoper odločbo Ministrstva za okolje in prostor (v nadaljevanju MOP), s katero je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo oziroma razveljavitev s strani Upravne enote Žalec izdanega gradbenega dovoljenja, št. 351-100/2016-44 z dne 17. 8. 2016, iz razloga, ker je organ ocenil, da niso izpolnjeni pogoji iz 274. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Povzela je vsebino v tem upravnem sporu izpodbijanega akta in pojasnila tudi vsebino določbe 274. člena ZUP, ki določa, kdaj pristojni organ po nadzorstveni pravici odpravi odločbo. Obširno je pojasnila razloge za odločitev tožene stranke, in povzela razloge, zaradi katerih je Upravna enota Žalec izdala gradbeno dovoljenje, št. 351-100/2016-44 z dne 17. 8. 2016. Na podlagi navedenega je ugotovila, da je bila odločitev MOP v obravnavani zadevi pravilna in da prosilka tako nima verjetnega izgleda za uspeh v zgoraj navedenem upravnem sporu, kar pomeni, da ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

4. V nadaljevanju je pojasnila tudi razloge za zavrnitev prosilkine prošnje za dodelitev BPP v zadevi, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod št. IV U 221/2017. Po vpogledu v sodni spis IV U 221/2017 je ugotovila, da je prosilka vložila tožbo zoper odločbo Agencije (pravilno Komisije RS za varstvo pacientovih pravic, opomba sodišča) z dne 30. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena prosilkina zahteva za drugo obravnavo prosilke, zaradi pri Bolnišnici B. kršenih pravic do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe po 11. členu Zakona o pacientovih pravicah (v nadaljevanju ZPacP). Povzela je vsebino obrazložitve v tem upravnem sporu izpodbijane odločbe in ugotovila, da pravice pacientov ureja ZPacP v 11. členu. Prav tako je pojasnila postopek, ki je tekel v zvezi s prosilkino vlogo pri Bolnišnici B. in ugotovila, da je po njeni oceni odločba Komisije pravilna, ker je utemeljena z določbami ZPacP ter s strani članov komisije oziroma senata opravljeni strokovni oceni zdravljenja prosilke. Ker prosilka v navedeni zadevi nima verjetnega izgleda za uspeh, posledično ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

5. V nadaljevanju je tožena stranka pojasnila tudi razloge za zavrnitev prosilkine prošnje v zadevi št. IV U 8/2018. Ugotovljeno je bilo, da je v tej zadevi prosilka vložila tožbo zoper sklep Komisije RS za varstvo pacientovih pravic z dne 21. 11. 2017, s katerim je Komisija prosilkino zahtevo za drugo obravnavo kot prepozno zavrgla in postopek ustavila. Povzela je vsebino navedenega sklepa ter določbe prvega odstavka 66. člena ZPacP, ki določa pristojnosti komisije za odločanje. Ker iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Komisije z dne 21. 11. 2017 izhaja, da prosilka kljub pozivu, da svojo zahtevo za drugo obravnavo dopolni, tega ni storila in je zato njena zahteva za drugo obravnavo ostala nepopolna. Prav tako je prosilka zahtevo za drugo obravnavo vložila po poteku 30 dnevnega roka iz drugega odstavka 66. člena ZPacP. Tožena stranka zato ugotavlja, da prosilka s tožbo zoper sklep Komisije z dne 21. 11. 2017 nima možnosti za uspeh, kar pomeni, da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev BPP in je bilo treba njeno prošnjo za dodelitev BPP, na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrniti kot neutemeljeno.

6. Glede prošnje za dodelitev BPP v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 121/2018, pa je tožena stranka pojasnila, da je prosilka vložila tožbo zoper sklep PP Žalec, št. 0211-94/2018/2 (3A695-02) z dne 2. 4. 2018, v zvezi z odločbo MNZ, št. 260-10/2018/2 (155-06) z dne 12. 6. 2018, torej zoper sklep, s katerim je PP Žalec zavrnila prosilkino vlogo za izdajo izvoda zapisnika od dne 14. 12. 2017 opravljenim razgovorom s strani policistov PP Žalec s C.C. starejšim. V nadaljevanju je povzela vsebino odločbe ministrstva ter pojasnila, da štetje rokov v tej zadevi opredeljuje določba 68. člena ZUP, opozorila na določbo drugega odstavka 100. člena ZUP, oziroma 101. člena istega zakona. Glede na ugotovitve oziroma pravne podlage, ki urejajo način štetja rokov ter splošno znano dejstvo, da tudi PP Žalec dela 24 ur vse dni v tednu, torej tudi v soboto, v konkretnem primeru po presoji organa za BPP ni bilo kršitev pravil postopka, ki bi narekovale odpravo sklepa ministrstva, torej je bila odločitev, da se prosilkina pritožba, na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP, zavrže kot prepozna, pravilna. Glede na vse navedeno prosilka torej tudi v tem upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh in ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

7. Iz U vpisnika sodišča nadalje izhaja tudi, da sodišče o tožbah prosilke, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodijo v navedenih štirih zadevah, ni odločilo. Ker je pravnomočna odločitev procesna predpostavka za uvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje, je organ za BPP prosilkino prošnjo, v delu, ki se nanaša na pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, zavrnil iz razloga, ker je glede na stanje zadeve njena prošnja za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje preuranjena. Prosilka bi uvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje namreč lahko predlagala šele potem, ko bi sodišče prve stopnje o vloženih tožbah pravnomočno odločilo. Glede na to, da je prosilka vložila prošnjo za BPP tudi za pravna dejanja, za katera se do podaje prošnje za odobritev BPP še ni pokazala potreba, torej pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem druge stopnje, je organ prosilko seznanil, da bo po tem, ko bo sodišče prve stopnje pravnomočno odločilo o njenih tožbah in se bo pokazala potreba za uvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje, lahko podala nov predlog za dodelitev BPP.

8. Tožnica v tožbi, ki jo vlaga zoper odločbo BPP 23/2019 z dne 14. 5. 2019, pojasnjuje, da je želela BPP in zastopanje v vseh štirih upravnih sporih do zaključka vseh upravnih sporov, torej izključno na prvi stopnji, zato oporeka odločitvi iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, obenem pa vlaga tožbo zaradi nestrinjanja zoper celoten izdani akt.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni podala.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

12. V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ za BPP pravilno presodil, da tožnica za priznanje zaprošene BPP, v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem I. in II. stopnje, v upravnem sporu, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, pod opr. št. IV U 130/2017, IV U 221/2017, IV U 8/2018 in IV U 121/2018, ne izpolnjuje pogoja iz prve alineje prvega odstavka 24. člena ZBPP.

13. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se namreč pri presoji dodelitve BPP, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja).

14. Organ za BPP je v izpodbijani odločbi presodil tožničino prošnjo za dodelitev BPP v zadevi, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, pod opr. št. IV U 130/2017. V navedeni zadevi je tožnica vložila tožbo zoper odločbo MOP, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za odpravo oziroma razveljavitev gradbenega dovoljenja UE Žalec, št. 351-100/2016-44 z dne 17. 8. 2016. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da v konkretni zadevi, v kateri je upravni organ moral odločiti o uporabi izrednega pravnega sredstva na podlagi 274. člena ZUP, ni prišlo do kršitve materialnega predpisa in zato pogoji iz 274. člena ZUP za odpravo oziroma razveljavitev izdanega gradbenega dovoljenja, niso bili podani. Kršitev materialnega predpisa, kot je tožena stranka pravilno pojasnila in utemeljila s sklicevanjem na sodno prakso, mora biti namreč očitna.

15. Prav tako je tožena stranka, v smislu določbe 24. člena ZBPP, ocenjevala utemeljenost prosilkine prošnje za dodelitev BPP v upravnem sporu, ki se pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, vodi pod opr. št. IV U 221/2017. V tem upravnem sporu je prosilka vložila tožbo zoper odločbo Komisije z dne 30. 10. 2017, s katero je bila zavrnjena njena zahteva za drugo obravnavo oziroma v kateri je prosilka zatrjevala kršitev pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe po 11. členu ZPacP. Tožena stranka je v okviru ocene utemeljenosti tožničine prošnje proučila pravno podlago za odločanje v tej zadevi, določbo 11. člena ZPacP ter določbo prvega odstavka 47. člena istega zakona. Ugotovila je, da določba 11. člena ZPacP pacientu zagotavlja pravico do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave v skladu z medicinsko doktrino, določba prvega odstavka 47. člena ZPacP pa določa pacientove postopkovne pravice v primeru, če pacient meni, da so mu bile pravice, določene s tem zakonom, kratene. Ugotovila je, da so bile navedene določbe v postopku pred komisijo upoštevane, tudi določba tretje alineje drugega odstavka 69. člena ZPacP, ker je dne 20. 12. 2016, pred izdajo odločbe, Komisija izvedla ustno obravnavo pri izvajalcu, Bolnišnici B. in se opredelila do navedb, danih na ustni obravnavi, in podatkov, pridobljenih v zvezi z vpogledom v prosilkine izvide.

16. Zavrnitev prosilkine prošnje v upravnem sporu, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, pod opr. št. IV U 8/2018, temelji na vpogledu v listine tega sodnega spisa, iz katerih je razvidno, da je prosilka vložila tožbo zoper sklep Komisije z dne 21. 11. 2017, s katerim je bila njena zahteva za drugo obravnavo, kot prepozna zavržena in posledično postopek ustavljen. Odločitev tožene stranke temelji na ugotovitvi, da prosilka ni sledila pozivu Komisije za dopolnitev zahteve za drugo obravnavo, zaradi česar je njena zahteva ostala nepopolna, prav tako pa je iz sklepa Komisije z dne 21. 11. 2017 razvidno tudi, da je prosilka zahtevo za drugo obravnavo vložila po preteku 30 dnevnega roka iz drugega odstavka 66. člena ZPacP, kar pomeni, da s tožbo zoper izpodbijani sklep nima možnosti uspeha. Presodila je tudi prosilkine navedbe v prošnji za dodelitev BPP, kakor tudi njene navedbe v tožbi zoper ta sklep, iz katerih ni razvidno, da bi prosilka oporekala nepravilni ali nepopolni ugotovitvi dejanskega stanja, ali napačni uporabi materialnega prava.

17. Tudi v zvezi s prošnjo za dodelitev BPP, v upravnem sporu, ki se vodi pred Upravnim sodiščem RS, oddelek v Celju, pod opr. št. IV U 121/2018, je tožena stranka vpogledala v listine sodnega spisa in listine priložene prošnji za dodelitev BPP in po ugotovitvi, da tožnica izpodbija sklep PP Žalec, št. 0211-94/2018/2 (3A695-02) z dne 2. 4. 2018, v zvezi z odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 260-10/2018/2 (155-06) z dne 12. 6. 2018, ocenila pravilnost odločitve Ministrstva za notranje zadeve, ki je prosilkino pritožbo, kot prepozno zavrglo. Po ugotovitvi o poteku rokov, ki jih določa ZUP ter ugotovitvi o delovnem času PP Žalec, je ocenila, da ni mogoče uporabiti določbe drugega odstavka 101. člena ZUP, ki omogoča prenos izteka roka, kar pomeni, da se je v obravnavani zadevi rok za pritožbo iztekel 5. 5. 2018, torej na delovni dan PP Žalec.

18. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka v vseh zgoraj navedenih zadevah, ki se vodijo pred naslovnim sodiščem, ugotovila, da tožnica v nobenem izmed upravnih sporov nima verjetnega izgleda za uspeh. Sodišče se s takšno presojo strinja, ker temelji na listinah, ki jih je prosilka priložila prošnji za dodelitev BPP in listinah sodnih spisov, v katerih je bila BPP zaprošena. Ob taki ugotovitvi pa se sodišče strinja tudi z nadaljnjo ugotovitvijo tožene stranke, da prosilka ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP in da je bilo treba iz tega razloga njeno prošnjo za dodelitev BPP, na podlagi določbe prvega odstavka 24. člena, v zvezi z določbo drugega odstavka 37. člena ZBPP, zavrniti kot neutemeljeno, toliko bolj zato, ker tožnica v tožbi ne oporeka dejanskim ugotovitvam tožene stranke, niti pravilnosti uporabe materialnega prava, na katerega je tožena stranka oprla oceno verjetnosti izgleda za uspeh v upravnih sporih opr. št. IV U 130/2017, IV U 221/2017, IV U 8/2018 in IV U 121/2018.

19. Sodišče pa kot pravilno presoja tudi odločitev tožene stranke iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe, s katero je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem druge stopnje. Da je tožnica zaprosila za BPP tudi za zastopanje pred sodišči druge stopnje, izrecno izhaja (tudi) iz tožničine dopolnitve vloge z dne 15. 4. 2019, zato tožnica s tožbeno navedbo, da je za BPP zaprosila samo za svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje, ne more biti uspešna.

20. Ker je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 847/2019-14
• UPRS Sodba II U 214/2023-9
• UPRS Sodba in sklep II U 166/2019-11