UPRS Sodba IV U 80/2017-11

Jedro

Ob nespornem podatku, da stavba leži na samostojni zemljiški parceli, ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN, sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je s sklepom o evidentiranju zemljišča pod stavbo odločil, da se v zemljiškem katastru na parceli 1 za stavbo ... v katastrski občini ..., evidentira zemljišče pod stavbo s površino 100 m2; da se na parceli 2 za stavbo ... v katastrski občini ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 1m2; da se na parceli 3 za stavbo ... v katastrski občini ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 12 m2, in sicer tako kot je razvidno iz priložene tabele ter da stroškov postopka ni. V izreku sklepa o vpisu stavbe v kataster stavb, pa je odločil, da se stavba s številko ... z naslovom ..., ki je povezana s parcelo ..., ... in ..., vse v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb in odločil, da se stavbi in delom stavbe določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz priložene tabele ter da stroški postopka niso nastali.

2. Ministrstvo za okolje in prostor je pritožbo A.A. in B.B. zoper sklepa Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Celje, št. 02112-1354/2013-20 z dne 22. 1. 2016, zavrnilo.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo zoper sklep prvostopenjskega organa zaradi nepopolno in napačno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka. Izpodbijani sklep ni v skladu z dejanskim stanjem, na kar je tožeča stranka opozorila že v postopku seznanitve z elaboratom. V konkretnem postopku namreč ne gre za dve ločeni stavbi, ampak stanovanjski stavbi ID znak ... in ..., ki skupaj tvorita eno stanovanjsko stavbo s skupnim vhodom, hodnikom in stopniščem. Po mnenju tožeče stranke zato stanovanjske stavbe na C. cesti 1, oziroma C.cesti 1a, v ..., kljub temu, da sicer leži na dveh ločenih parcelah, ki imata različne lastnike in imata dve identifikacijski številki, ni mogoče obravnavati kot dveh ločenih stavb, ker posameznih enot v stanovanjskih stavbah ni mogoče uporabljati brez skupnih prostorov, ki omogočajo dostop do posameznih stanovanj.

4. Sklicuje se na definicijo iz 72. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN-1) in meni, da je zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja prvostopenjski organ napačno uporabil tudi materialni predpis. Meni namreč, da ni mogoče vpisati samo dela stanovanjske stavbe, preostalega dela, ki skupaj s stanovanjsko hišo tvori eno stavbo s skupnimi prostori, pa ne. Stanovanjski stavbi skupaj tvorita eno stanovanjsko stavbo, ki nima dveh ločenih vhodov, kot to napačno ugotavlja GURS v izpodbijani odločbi. Tožeča stranka je ob seznanitvi z elaboratom opozorila tudi na nepravilno ugotovljeno dejansko stanje v elaboratu glede števila etaž. Stavba v naravi namreč nima štirih etaž. Iz izpodbijanega sklepa jasno izhaja, da GURS ni preveril dejanskega stanja v naravi, kljub temu, da ga je tožeča stranka na to opozorila in je zato izpodbijani sklep izdan na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično napačne uporabe materialnega prava.

5. Napačno so evidentirani tudi kletni prostori. Kletni prostori so se v preteklosti uporabljali kot taki in nikakor ne kot stanovanje, kot to napačno izhaja iz izpodbijane odločbe. Tudi v tem delu je bil izpodbijani sklep sprejet na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava.

6. Tožeča stranka je opozorila tudi na napačno evidentiranje shrambe oziroma drvarnice, ki dejansko predstavlja samostojni objekt, česar GURS pri izdaji izpodbijane odločbe ni upošteval in je tako tudi v tem delu napačno ugotovljeno dejansko stanje.

7. Kljub temu, da je tožeča stranka ob seznanitvi z elaboratom opozorila na te nepravilnosti in neskladje z dejanskim stanjem, se tožena stranka do njenih navedb ni opredelila oziroma jih je zgolj pavšalno zavrnila. Tožena stranka bi že pred izdajo izpodbijanega sklepa morala zahtevati ponovno preveritev dejanskega stanja v naravi. Ker to ni bilo storjeno, je bila izpodbijana odločba sprejeta na podlagi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ter posledično napačne uporabe materialnega prava ter kršitev pravil postopka.

8. Opozarja tudi, da stanovanjski stavbi, vsaka s svojim ID znakom, skupaj tvorita eno stanovanjsko stavbo z enim vhodom, skupnim hodnikom in stopniščem in ju zaradi tega ni mogoče ločeno obravnavati in se v kataster stavb ne more vpisati samo del stanovanjske hiše. Na podlagi navedenega je jasno, da je GURS napačno uporabil materialno pravo in odločil, kot izhaja izpodbijanega sklepa. Glede na navedeno tožeča stranka sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zavrne evidentiranje zemljišča pod stavbo in vpis stavbe v kataster stavb, na način, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

9. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K I. točki izreka:

10. Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja:

11. V obravnavani zadevi postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo določa V. poglavje ZEN, v členih 62 do 65. Tako se skladno z določbo 62. člena ZEN zemljišče pod stavbo določi v postopku določitve zemljišča pod stavbo, ki ga izvaja geodetsko podjetje v okviru geodetske storitve (prvi odstavek); zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira v postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo (drugi odstavek); strokovno podlago za uvedbo postopka evidentiranja zemljišča pod stavbo pa predstavlja elaborat za vpis zemljišča pod stavbo ali elaborat za evidentiranje stavbe (tretji odstavek).

12. Sodišče povzema ugotovitev tožene stranke in prvostopenjskega organa, ki med strankami upravnega spora ni sporna, da sta stavbi ... in ... vpisani v register nepremičnin kot dve stavbi, ki ležita na dveh parcelah, prav tako ima vsaka svojo hišno številko (stavba ... ima hišno številko C. cesta 1A, stavba na parc. št. 7 pa hišno številko C. cesta 1). V zadevi ni sporno niti, da imata parceli 1 in 7 različnega lastnika.

13. V obravnavani zadevi prav tako ni sporno, da je v postopku določitve in evidentiranja zemljišča pod stavbo ID ..., na parcelah 1, 2 in 3, geodetsko podjetje C. d. o. o. izdelalo elaborat, ki ga je potrdil odgovorni geodet C.C. dipl. inž. geodezije. Listine upravnega spisa izkazujejo, da je bila tožeči stranki v postopku določitve zemljišča pod stavbo priznana lastnost stranke, ki je že v postopku seznanitve z elaboratom ugovarjala, da v konkretnem postopku ne gre za dve ločeni stavbi, ampak stanovanjski stavbi ID znak ... in ..., ki ju povezujejo skupni deli (stopnišče, skupni vhod in hodnik).

14. V zvezi s tožbenim ugovorom, da imata stavbi ... in ... skupen vhod, stopnišče in hodnik in da ju zato ni mogoče obravnavati ločeno, kot dve stanovanjski stavbi, sodišče pojasnjuje, da ZEN v določbi 2. člena nepremičnino opredeljuje kot zemljišče s pripadajočimi sestavinami (prvi odstavek), pri čemer je zemljišče zemljiška parcela, ki je evidentirana v zemljiškem katastru (drugi odstavek), pripadajoče sestavine zemljišč pa so stavbe in deli stavb, ki so evidentirani v katastru stavb (tretji odstavek).

15. Za pravilno razlago določb V. poglavja ZEN sodišče opozarja še na določbo 16. člena ZEN, ki določa, da je osnovna enota zemljiškega katastra zemljiška parcela, zemljišče pod stavbo pa je po prvem odstavku 17. člena ZEN le eden od podatkov, ki se vodijo v zemljiškem katastru pri posamezni zemljiški parceli. ZEN v 24. členu določa, da je zemljišče pod stavbo navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino; zemljišče pod stavbo se v zemljiškem katastru evidentira s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, s površino zemljišča pod stavbo in z identifikacijsko oznako stavbe. Pri evidentiranju zemljišča pod stavbo gre torej zgolj za evidentiranje podatka o dejanski rabi (dela) zemljišča, pri čemer pa ne nastane nova zemljiška parcela v smislu 2. in 16. člena ZEN.

16. Po prvem odstavku 64. člena ZEN se zemljišče pod stavbo v zemljiški kataster evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice ali investitorja ali investitorke gradnje. Če pa na zemljišču stoji večstanovanjska stavba, lahko zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo vloži tudi lastnik oziroma lastnica stavbe ali dela stavbe, uporabnik oziroma uporabnica stavbe ali dela stavbe ali upravnik stavbe. Za pravilno razlago navedene določbe ZEN je pomemben še tretji odstavek 11. člena tega zakona. Ta določa, da lahko v primeru solastnine ali skupne lastnine naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži katerikoli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki.

17. Ob nespornem podatku, da stavba ... leži na samostojni zemljiški parceli, št. 1 ter podatku, da je predlog za postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo vložila upravičena oseba iz 64. člena ZEN (D.D., E.E., F.F.), sodišče pritrjuje toženi stranki in prvostopenjskemu organu, da je postopek evidentiranja zemljišča pod stavbo potekal v skladu z določbami ZEN. Zemljišče pod stavbo je tako po prvem odstavku 17. člena ZEN le eden od podatkov, ki se vodijo v zemljiškem katastru pri posamezni zemljiški parceli, v obravnavani zadevi pri parceli, št. 7 k.o. ..., evidentiranje zemljišča pod stavbo pa je zgolj evidentiranje podatka o dejanski rabi zemljišča, ki pa v zadevi ni sporna.

18. Tožbeni ugovor, da je postopek evidentiranja zemljišč pod stavbo, zato ker je obema stavbama, ... in ..., skupen vhod, stopnišče in hodnik, nepravilen, sodišče zavrača kot neutemeljen. Zavrnitev tožbenega ugovora temelji na do sedaj naštetih razlogih in pravni podlagi, ki na zahtevo upravičene osebe narekuje postopanje organa v skladu s V. poglavjem ZEN, ter nadaljnji ugotovitvi, da v zadevi, ob obstoječem dejanskem stanju, ko sta obe stavbi ... in ... evidentirani v registru nepremičnin kot dve stavbi, različnem lastništvu nepremičnin na katerih ležita stavbi ter izrecni zahtevi po evidentiranju zemljišča (samo) pod stavbo ..., drugačna odločitev ni bila mogoča. Sodišče pa, enako kot je to storila tožena stranka, tožeči stranki pojasnjuje tudi, da bodo skupen vhod, stopnišče in hodnik evidentirani tako pri stavbi ..., kot stavbi ..., zato pogoji za vpis stavb ... in ..., kot enovite stavbe, v obravnavani zadevi niso bili izpolnjeni.

19. Ob upoštevanju vseh navedenih določb ZEN, pa sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na evidentiranje zemljišča pod stavbo, na parc. št. 1, 2 in 3. Gre za evidentiranje nepremičnine, ki v naravi predstavlja shrambo oziroma drvarnico, za katero tožeča stranka meni, da bi morala biti evidentirana kot samostojni objekt. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da ugotovljeno dejansko stanje, ki ga potrjujejo neprerekani podatki elaborata glede umeščenosti tega objekta na prej navedene parcele, utemeljujejo ugotovitev, da zidani objekt, zato ker se drži obstoječe stavbe, predstavlja sestavni del stavbe, št. ... .

20. V nadaljevanju pa sodišče zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na nepravilno določitev etaž, ker stavba v naravi naj ne bi imela 4 etaž, čemur je tožeča stranka ugovarjala še v postopku seznanitve z elaboratom. Gre za ugovor, ki ga je podrobno pojasnil že prvostopenjski organ v izpodbijanem sklepu, na podlagi (še) naknadno pridobljenih podatkov geodetskega podjetja. Slednje je število etaž, ob upoštevanju določb Pravilnika o vpisih v kataster stavb, ki v 5. členu določa način določitve etaž, opredelilo na podlagi ogleda na terenu, enako kot je opredelilo tudi namembnost prostora v najnižjem delu stavbe, kot stanovanje in ne kot kletni prostor. Sodišče v navedeno opredelitev prostorov ne dvomi, saj se je namembnost prostorov določala v času izdelave elaborata, ki jo potrjujejo tudi ugotovitve Zapisnika, št. 7472013 z dne 15. 5. 2013, pa tudi sicer iz tožbenih navedb ne izhaja, da bi se sporni prostor ne uporabljal kot stanovanjski.

21. Ker je torej evidentiranje zemljišča pod stavbo zgolj evidentiranje podatka o dejanski rabi zemljišča, ki nima nobenega vpliva na solastniška in druga stvarno pravna razmerja na nepremičnini, vpis v kataster stavb pa mora ustrezati dejanskemu stanju, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

22. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

Datum zadnje spremembe:

23.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 1136/2012
• VSL sklep II Cp 2782/2013
• VSM Sklep I Cp 435/2022