UPRS Sklep I U 2029/2019-10

Jedro

Izpodbijani sklep prvostopenjskega organa o zavrženju zahteve za izločitev navedene uradne osebe ne uživa samostojnega prvnega varstva in ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, finančni, tudi prvostopenjski organ) zavrgla tožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe A.A., višje finančne inšpektorice, iz vodenja postopka davčnega inšpekcijskega nadzora (v nadaljevanju DIN) davka od dohodkov iz dejavnosti, ki se vodi pod DT 0610-2066/2013. Sklenilo je tudi, da tožnika bremenijo stroški postopka. Davčnemu organu pa posebni stroški niso nastali. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 26. 3. 2019 podal zahtevo za izločitev navedene finančne inšpektorice iz ponovnega postopka DIN davka od dohodkov iz dejavnosti za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 ter od 1. 1. 2012 do 25. 5. 2012 in od 28. 5 2012 do 31. 12. 2012. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom 1197/2018 z dne 21. 5. 2018 za stečajno upraviteljico v postopku osebnega stečaja nad tožnikom imenovalo odvetnico B.B.. V času, ko je tožnik vložil zahtevo za izločitev navedene uradne osebe iz predmetnega postopka DIN, je že bila imenovana stečajna upraviteljica. Na podlagi 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) se z začetkom postopka osebnega stečaja poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji, da ne more samostojno opravljati dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Davčni organ je stečajno upraviteljico pozval, da naj se v roku 8 dni izjasni ali se strinja s tožnikovo zahtevo za izločitev navedene uradne osebe. V odgovoru z dne 26. 4. 2019 je stečajna upraviteljica navedla, da se bo tožnik v celotnem postopku predmetnega DIN zastopal sam in da ga je pozvala, naj ji vloge posreduje v vednost. Stečajna upraviteljica ni izrecno izjavila, da se strinja s tožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe. Ker je tožnik sam podal obravnavano zahtevo za izločitev navedene uradne osebe in zahteva v danem roku ni bila dopolnjena v skladu z napotili davčnega organa, jo je davčni organ na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) s sklepom zavrgel.

2. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju pritožbeni organ organ) je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper izpodbijani sklep na podlagi prvega odstavka 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z določbama 245. člena in 386. člena ZFPPIPP.

3. Tožnik se z izpodbijanim sklepom ne strinja. Uvodoma povzema potek postopka in meni, da je izpodbijani sklep nezakonit, ker je bila v postopku kršena njegova pravica do izjave, kar pojasni. Davčni organ po mnenju tožnika narobe tolmači dopis stečajne upraviteljice, saj je s svojim dopisom odobrila tožnikovo zahtevo za izločitev navedene uradne osebe. Izpodbijani sklep je materialno-pravno napačen. Tožnik je sicer res v postopku osebnega stečaja, vendar mu to ne preprečuje, da sam zahteva izločitev uradne osebe, ker to dejanje ne pomeni razpolaganja s premoženjem, ki sodi v stečajno maso, kar pojasni. Tožnik je te ugovore navajal že v pritožbi, a jih pritožbeni organ ni upošteval in tudi ni izvedel predlaganega zaslišanja stečajne upraviteljice B.B.. Pritožbeni organ se tudi ni opredelil do materalno-pravne podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Glede svoje poslovne sposobnosti navaja 2. točko 56. člena, 97. člen, drugi odstavek 245. člena, 1. točko 385. člena ter 1. in 2. točko 386. člena ZFPPIPP. Sodišču predlaga zaslišanje stranke, kakor tudi zaslišanje stečajne upraviteljice B.B.. Predlaga pa tudi, da naj sodišče izpodbijani sklep v zvezi s sklepom pritožbenega organa odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Tožniku naj sodišče tudi prisodi povrnitev stroškov postopka po odmeri sodišča v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

4. Tožba ni dovoljena.

5. Sodišče mora ob predhodnem preizkusu tožbe preizkusiti, ali ni podan kateri od razlogov iz 1. do 8. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Na te razloge mora, kot določa drugi odstavek 36. člena ZUS-1, paziti po uradni dolžnosti, ves čas trajanja postopka. Na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da akt, ki se izpodbija s tožbo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.

6. Na podlagi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 se v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika; o zakonitosti drugih aktov odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon. Drugi odstavek istega člena ZUS-1 opredeljuje upravni akt kot upravno odločbo ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. V drugem odstavku 5. člena ZUS-1 pa je določeno, da se lahko v upravnem sporu izpodbijajo tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan.

7. Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrgel tožnikov predlog za izločitev uradne osebe A.A., višje finančne inšpektorice, iz vodenja postopka DIN davka od dohodkov iz dejavnosti, ki se vodi pod DT 0610-2066/2013. S tem sklepom po presoji sodišča prvostopenjski organ ni vsebinsko odločil o kakšni tožnikovi materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi. Gre zgolj za procesno odločitev, ki jo je prvostopenjski organ sprejel v okviru postopka odločanja o glavni stvari, to pa je, odločanje o odmeri davka od dohodkov iz dejavnosti tožnika za obdobje od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011 ter od 1. 1. 2012 do 25. 5. 2012 in od 28. 5 2012 do 31. 12. 2012.

8. Izpodbijani sklep je procesni sklep, ker vsebuje zgolj odločitev procesne narave, ki se nanaša na izvedbo konkretnega upravnega postopka, zato ni dokončni upravni akt v smislu predhodno navedenega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Poleg tega tudi ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, saj z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta ni obnovljen, ustavljen ali končan. To pa ne pomeni, da tožnik za predmetno odločitev ne bi imel pravnega sredstva. Zoper dokončno odločbo, izdano v upravnem postopku, bo lahko v upravnem sporu uveljavljal tudi očitke o tem, da bi morala biti uradna oseba izločena iz postopka (razlog iz 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Tako izpodbijani sklep prvostopenjskega organa o zavrženju zahteve za izločitev navedene uradne osebe ne uživa samostojnega pravnega varstva in ni upravni akt, ki se v skladu z določbama 2. člena in 5. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu (enako tudi v sodbi Vrhovnega sodišča RS I Up 352/2016 z dne 10. 5. 2017 in sklepih Vrhovnega sodišča RS I Up 113/2018 z dne 29. 8. 2018 ter I Up 60/2020 z dne 9. 9. 2020).

9. Ker po povedanem izpodbijani sklep ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo.

10. Sodišče se do preostalih tožbenih navedb ni opredeljevalo, saj je tožbo zavrglo že iz procesnega razloga. Ker v obravnavani zadevi niso podane procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo tožbe tudi ni razpisalo glavne obravnave in izvajalo dokazov.

11. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka svoje stroške upravnega spora.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 2489/2018-8
• UPRS Sklep I U 1933/2020-11
• UPRS sklep I U 335/2014