UPRS Sodba I U 2466/2018-11

Jedro

Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Sklep Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS št. 11087-95/2018-13 z dne 21. 9. 2018 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) je kot organ prve stopnje v postopku izvedbe Dodatnega javnega razpisa za sofinanciranje spodbud delodajalcem za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe v šolskih oziroma študijskih letih 2015-2016 in 2016-2017 (v nadaljevanju: Javni razpis) izrekel, da se vloga tožeče stranke, ki je prispela na Javni razpis, z izpodbijanim sklepom zavrže.

2. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je bil v Uradnem listu RS, št. 41/2018 objavljen zgoraj navedeni Dodatni javni razpis, ki se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014 do 2020. Predmet razpisa je izvedba praktičnega usposabljanja z delom na ustrezno opremljenih učnih mestih za dijake v poklicnem izobraževanju, ki imajo sklenjene individualne ali kolektivne učne pogodbe, in študente višjih strokovnih šol, ki imajo sklenjene pogodbe o praktičnem izobraževanju in so se v šolskem ali študijskem letu 2015-2016 ali 2016-2017 izobraževali v zadnjem letniku. Postopek je vodila komisija, ki je bila imenovana s sklepom direktorice Sklada.

3. Dalje se v obrazložitvi navaja, da je komisija v predvidenem roku po prispetju vlog opravila njihov formalni pregled ter pri tem ugotovila, da je vloga tožeče stranke pravočasna, vendar formalno nepopolna. Zato je tožeči stranki kot vlagatelju poslala poziv za dopolnitev, ki je bil tožeči stranki vročen 22. 8. 2018. Rok za dopolnitev, ki ni podaljšljiv, je bil 15 dni in je iztekel 6. 9. 2018. Dopolnitev je bila oddana priporočeno na pošti 7. 9. 2018 in s tem po poteku postavljenega roka za dopolnitev, zato dopolnitve vloge ni bilo mogoče vsebinsko obravnavati. Pri čemer je bila tožeča stranka v pozivu opozorjena, da bo v primeru nepravočasne dopolnitve njena vloga zavržena. Ker torej tožeča stranka ni v roku dopolnila vloge in s tem odpravila ugotovljenih pomanjkljivosti, je organ prve stopnje njeno vlogo kot nepopolno zavrgel.

4. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je kot pritožbeni organ pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnilo kot neutemeljeno in v svojih razlogih v celoti potrdilo odločitev prve stopnje. Pri tem se sklicuje na določbe 18. in 20. točke Javnega razpisa ter ugotavlja, da je bila tožeča stranka, ki ni vložila formalno popolne vloge, utemeljeno pozvana, da vlogo v postavljenem roku 15 dni dopolni. Tožeča stranka je bila tudi opozorjena, da po izrecnih določbah razpisa rok za dopolnitev ni podaljšljiv. Glede na datum prejema poziva in datum, ko je bila dopolnitev oddana, je bila le-ta odpravljena po poteku roka in je zato po presoji pritožbenega organa organ prve stopnje pravilno in zakonito odločil, ko je vlogo tožeče stranke zavrgel. Pri tem opozarja, da tožeča stranka sama priznava v pritožbi, da je dopolnitev vloge poslala prepozno. Pritožbeni organ pojasni še, da je postopek javnega razpisa zaradi enakega obravnavanja vseh vlagateljev strogo formalen ter da je na strani vlagatelja, da sledi določbam razpisa in razpisni dokumentacij in utemelji izpolnjevanje zahtevanih pogojev. Ves čas razpisa pa je imela tožeča stranka tudi možnost, da glede pogojev razpisa in priprave vloge pridobi dodatna pojasnila od nosilca Javnega razpisa.

5. Tožeča stranka se s takšno odločitvijo ne strinja in sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijani sklep odpravi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

6. V tožbi navaja, da skladno s 3. točko razpisa šola in delodajalec, za katerega šola pošlje vlogo na javni razpis, nastopata kot soprijavitelja. Vlogo na razpis da šola, v kateri je dijak vpisan v zaključni letnik. Tožeča stranka je največji šolski center v Sloveniji, v okviru katerega deluje veliko število posameznih šol z različnimi programi, ki se nato usposabljajo pri velikem številu delodajalcev. Tako je tožeča stranka v prijavi na razpis uveljavljala sofinanciranje za več šol in za veliko število delodajalcev, za kar je bilo potrebno priložiti tudi ustrezne in popolne prijavne obrazce. Iz poziva na dopolnitev izhaja, da je bil za šole nepopoln obrazec, ki vsebuje pooblastilo za ravnatelja A.A.. Prav tako so bili nepopolni prijavni obrazci za delodajalce B., C. d.o.o., D. s.p. in E. d.o.o. Vsi ostali prijavni obrazci za delodajalce, ki jih je bilo še bistveno več, so bili ustrezni in popolni. Zato tožeča stranka meni, da je odločitev, po kateri se zavrže obsežna vloga, s katero se uveljavlja različna sofinanciranja za različne šole in različne delodajalce, napačna ter da bi bila vloga lahko zavržena samo v delu, ki se nanaša na F. in G. in že navedene delodajalce. Obenem tožeča stranka meni, da je toženka popolnoma nepotrebno pozvala tožečo stranko na dopolnitev vloge in da bi morala odločiti o vlogi, kakršna je bila ter jo nato delno zavrniti, v preostalem delu pa ji ugoditi, kot je to določeno v šestem odstavku 19. točke razpisa.

7. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe. V zvezi z navedbami v tožbi, da je bilo pozivanje k dopolnitvi nepotrebno, tožena stranka navaja, da so tovrstne navedbe napačne in v nasprotju z določbami razpisa in Pravilnika. Pri tem opozarja na določbe četrtega odstavka 6. točke Javnega razpisa, v katerih je jasno določeno, katere dokumente mora vloga na razpis vsebovati in kdaj se šteje vloga za formalno popolno. Prav tako je v 18. točki jasno določen oziroma predpisan način obravnavanja prispelih vlog, vključno z določbami oziroma pogoji za zavrženje vlog, ki niso dopolnjene v roku. Skladno z navedenim je bila vloga tožeče stranke zavržena, ker je bila dopolnitev poslana prepozno. K dopolnitvi pa je bila tožeča stranka pozvana zato, ker vloga ni vsebovala vseh zahtevanih dokumentov skladno s četrtim odstavkom 6. točke razpisa. Tožena stranka kot napačne in neutemeljene ter v nasprotju z določbami Javnega razpisa in Pravilnika zavrne tudi tožbeni zahtevi, da se vloga zavrže le deloma ter da se o vlogi odloči skladno s šestim odstavkom 19. točke javnega razpisa in vlogo delno zavrne. Tožena stranka tudi meni, da glede na povedano predlagano zaslišanje oseb ni potrebno in bi pomenilo zgolj nepotrebno podaljševanje postopka.

8. Tožba je utemeljena.

9. V obravnavani zadevi med strankama ni spora o tem, da je tožeča stranka dala vlogo na Javni razpis in da je bila v postopku razpisa pozvana k dopolnitvi vloge. Poziv za dopolnitev z dne 17. 8. 2018 je bil tožeči stranki kot vlagatelju vročen 22. 8. 2018, rok za dopolnitev je znašal 15 dni in je kot prekluzivni rok iztekel 6. 9. 2018. Medtem ko je bila dopolnitev poslana pristojnemu organu priporočeno dne 7. 9. 2018 in s tem, kot se pravilno ugotavlja v izpodbijanem sklepu, prepozno.

10. Sporen je način odločanja o vlogi tožeče stranke, to je zavrženje vloge. Tožbeni ugovori se namreč, drugače kot pritožbeni, ne ukvarjajo več z vprašanjem pravočasnosti dopolnitve, temveč se z njimi uveljavlja delno zavrženje in hkrati delna ugoditev vlogi.

11. Kolikor pri tem tožeča stranka ugovarja uporabi predpisov, konkretno določbam Javnega razpisa, nima prav in ima prav tožena stranka, ko odgovarja na tožbo. Kdaj se vloga šteje za formalno popolno, določa 6. točka razpisa, po kateri mora vloga vsebovati popolno izpolnjene, podpisane prijavne obrazce ter dokazila, česar po podatkih spisov in nenazadnje tudi po navedbah v tožbi vloga tožeče stranke v popolnosti ni vsebovala. Prav ima tožena stranka tudi, ko navaja, da delno zavrženje vloge po določbah, ki jih vsebuje Javni razpis, ni predvideno. Predvidena je delna zavrnitev vloge v primeru vsebinske presoje, in sicer le v primeru, če kateri od delodajalcev v vlogi ne izpolnjuje pogojev. V tem primeru se vloga delno zavrne, za vse ostale delodajalce, ki izpolnjujejo pogoje, pa se vloga odobri v skladu z določbami ZUP. Vendar pa v konkretnem primeru ni šlo za preverjanje izpolnjevanja pogojev in s tem za vsebinski preizkus vloge. Šlo je za ugotavljanje formalne popolnosti vloge. V tem primeru pa veljajo tiste določbe 18. in 19. točke razpisa, na katere se sklicuje tožena stranka in s katerimi je izrecno določeno, da se s sklepom zavržejo vse vloge, ki po pozivu za formalno dopolnitev ne bodo pravočasno ter ustrezno dopolnjene.

12. Vendar pa iz spisov in posredno tudi iz tožbenih navedb sledi, da je tožeča stranka dejansko vložila pet prijav (in s tem vlog) na Javni razpis za pet šol in ne ene same. To pa pomeni, da se v postopku ne odloča o eni vlogi, kot sledi iz izpodbijane odločbe. Izdan je bil sicer sklep o združitvi, kar pa ne pomeni, da se združijo vloge, temveč se združi le vodenje postopka in odločanje o teh vlogah. Ker gre za enoten postopek, je bil ob presoji formalne popolnosti vlog (in ne vloge) sicer lahko izdan skupen poziv za njihovo dopolnitev, vendar pa iz poziva ni razvidno, katere vloge so pomanjkljive, oziroma na katere vloge se poziv za dopolnitev nanaša. Prav tako tudi nepravočasnost dopolnitve in njena posledica, ki je v zavrženju vloge, lahko zadeva le vloge, pri katerih je bila ugotovljena formalna pomanjkljivost in odprava katere se je zahtevala s pozivom k dopolnitvi. Katere so te vloge, pa iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, zato ostaja dejansko stanje v tem pogledu nepopolno ugotovljeno, nepravilno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje pa, poleg omenjene nepravilnosti pri uporabi pravil postopka, pomeni razlog za odpravo odločbe.

13. Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo organu, ki je sklep izdal, v ponovni postopek.

14. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

15. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, je sodišče odločilo na seji, brez glavne obravnave (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

16.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1162/2018-11
• UPRS sodba I U 1540/2014
• UPRS sodba in sklep I U 444/2015