UPRS Sklep III U 178/2020-5

Jedro

Zaradi prekinitve upravnega postopka, v katerem se odloča o tožničini vlogi, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo njene tožbe, vložene zaradi molka tožene stranke.

Izrek

I. Tožba se zavrže.

II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

III. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožnica je pri naslovnem sodišču vložila tožbo v upravnem sporu zoper toženo stranko zaradi molka organa. Navaja, da ji je bila dne 30. 12. 2019 izdana sodba št. III U 304/2019-6, s katero je bila zadeva vrnjena toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka pa ni postopala po tej sodbi in ni meritorno odločila, tako kot je to sicer storila v predhodnem primeru, ko je bila odločitev razveljavljena s sodbo št. III U 262/2019-5 z dne 6. 11. 2019, pač pa je namesto tega zadevo prekvalificirala v proceduralno zadevo, kar je v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 109/2016. Sodišče je namreč že v zadevi III U 262/2019 ugotovilo, da so izpolnjene procesne predpostavke, na katere sicer pazi ves čas trajanja postopka. V predmetni zadevi je bil postopek s sklepom tožene stranke prekinjen do pravnomočne odločitve Višjega sodišča v Kopru glede pritožb v zadevah št. Z 35/2019 in Z 101/2019. Dne 21. 1. 2020 je Višje sodišče v Kopru sprejelo odločitev glede prve zadeve, kar pomeni, da je pravnomočno končan, dne 30. 9. 2020 pa je prejela odločitev še glede druge zadeve. Postopka sta torej pravnomočno končana, za kar je toženi stranki predložila dokaze.

2. Na njen poziv z dne 30. 9. 2020, ki ga je poslala toženi stranki ter jo pozvala, naj izda odločbo, je prejela odgovor, da vztrajajo pri nezakonitih zaznambah. S sodbami je bilo toženi stranki naloženo, kako naj postopa, vendar pa tega ne upošteva. Gre za dogovor z državnim odvetnikom A.A., da izraketira nekaj, kar sama ne dolguje, niti za kaj takega ni pristojen, pač pa je pristojna FURS in to tudi glede zavarovanj. Vse izhaja tudi iz elektronskih sporočil, ki jih v posameznih izsekih povzema. Postopki pri Višjem sodišču v Kopru so končani, ti pa tudi niso utemeljen razlog za prekinitev postopka, kot je odločilo sodišče v sodbi št. III U 304/2019-6 z dne 30. 12. 2019. Gre pa za očitne dogovore med uslužbenci tožene stranke in državnim odvetništvom, njihova dejanja so zato korupcija, saj tožena stranka izvaja in pogojuje razpise s tistim, kar sploh ni bilo predmet razpisa.

3. Zaradi odločanja tožene stranke je utrpela težko nadomestljivo škodo, saj si ne more privoščiti peči za ogrevanje, z varstvenim dodatkom pa ne more kupovati drage nafte. Njena nezmožnost, da bi sama kupila peč ali nafto, izhaja iz odločbe CSD Koper. Škoda ji nastaja zaradi psihičnega maltretiranja tožene stranke oziroma njenih uslužbecev, zaradi diskriminatornega obravnavanja v postopku in raketiranja, s katerim očitno nima namena prenehati. Zaradi mraza ima škodo na zdravju, predvsem z revmatskimi težavami, ki se glede na njena leta ne bodo mogla nikoli popraviti. Nepopravljiva škoda ji nastaja tudi zaradi odlaganja odločitve, saj si uslužbenki tožene stranke vedno znova izmišljujeta nove pogoje, ki niso bili del razpisnih pogojev in s tem v nedogled odlagata odločitev o njeni pravici do subvencije. Zato do sodišča zahteva, da samo odloči o stvari, kar izhaja tudi iz odločitev ESČP. Tožnica mora, da bi zaščitila svoje pravice iz razpisnih pogojev, zahtevati tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, glede na pravnomočno sodbo št. III U 304/2019-6 z dne 30. 12. 2019 pa je upravičena tudi do odškodninskega zahtevka, saj je bil s to sodbo postopek pravnomočno končan, upravno sodišče pa je edino, ki je pristojno da odloča o odškodnini in ne civilno sodišče.

4. Tožnica v nadaljevanju tožbe ponavlja svoje tožbene navedbe in sodišču predlaga: 1) da s sodbo ugotovi, da tožena stranka ni izdala nove odločbe po sodbi, št. III U 304/2019-6 z dne 30. 12. 2019, ter samo odloči tako, da njeni vlogi, ki jo je oddala za pridobitev napovratne finančne spodbude za ukrep zamenjave stare kurilne naprave za novo na polena, ki zagotavlja toploto na centralnem sistemu, ugodi; 2) da določi, da ji je tožena stranka dolžna plačati nematerialno škodo v višini 5.000,00 EUR in stroške sodnega postopka v višini 20,00 EUR v roku 8 dni; in 3) da določi, da ji mora tožena stranka povrniti stroške sestave tožbe v višini 20,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5. Tožnica sodišču obenem predlaga, naj izda začasno odredbo, saj tožena stranka, kljub odločitvam sodišča nadaljuje z nepravilnostmi v postopku, s tem pa ji povzroča prej opisano škodo. Kolikor bo sodišče izdalo začasno odredbo, toženi stranki škoda ne bo nastala, saj je jasno, da tožnica izpolnjuje vse pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. Predlaga, naj sodišče z začasno odredbo toženi stranki: 1) naloži, da plača 8.000,00 EUR na račun izvajalca del na kurilni napravi v roku 3 dni po prejemu začasne odredbe; 2) ji določi denarno kazen v višini 50.000,00 EUR kolikor tega ne bi izpolnila, hkrati pa izda nov sklep, s katerim se ji določi nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo, višjo denarno kazen za primer ponovne neizpolnitve; 3) določi, da začasna odredba stopi v veljavo takoj po izdaji; 4) naloži, da ji povrne stroške za izdajo začasne odredbe v višini 25,00 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi.

6. Tožena stranka je odgovorila tako na tožničino tožbo, kot tudi na njen predlog za izdajo začasne odredbe in sodišču predlaga, naj ju zavrne. Navedla je, da je dne 26. 8. 2019 v Uradnem listu RS objavila Javni poziv 69SUB-OB16 Nepovratne finančne spodbude socialno šibkim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi kurilnimi napravami na lesno biomaso v stanovanjskih stavbah (Uradni list RS, št. 32/19), na katerega se je prijavila tudi tožnica. Njeno vlogo je z odločbo, št. 36008-2/2019-15 z dne 23. 10. 2019, zavrnila, odločitev pa je bila po tožničini tožbi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 262/2019-5 z dne 6. 11. 2019, odpravljena, zadeva pa ji vrnjena v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je z odločbo, št. 36008-2/2019-32 z dne 12. 12. 2019, tožničino vlogo ponovno zavrnila, vendar pa je tudi to odločitev sodišče s sodbo, št. III U 304/2019-6 z dne 30. 12. 2019, odpravilo in ji zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je tožena stranka ugotovila, da je v zadevi treba odgovoriti na predhodno vprašanje, ki pa je v pristojnosti sodišča in ga ne more rešiti sama, zato je s sklepom, št. 36008-2/2019-40 z dne 11. 2. 2020, postopek prekinila, dokler predhodnega vprašanja ne reši pristojno sodišče. Sklepa Višjega sodišča v Kopru, na katera se sklicuje tožnica, se sicer nanašata na predhodno vprašanje, vendar pa iz njih ni razvidno, da sta poslala pravnomočna, tega pa tudi ni mogoče razbrati iz podatkov zemljiške knjige. Tožena stranka je na Okrajno sodišče v Kopru poslala zaprosilo glede podatka o pravnomočnosti obeh sklepov, vendar pa ga doslej še ni prejela in zato pogoji za nadaljevanje upravnega postopka še niso izpolnjeni. Prekinitev postopka namreč traja, dokler predhodno vprašanje ni dokončno oziroma pravnomočno rešeno. Gre za procesni sklep, ki ne pomeni odločitve o materialni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožeče stranke in tak sklep tudi ni upravni akt iz 2. člena ZUS-1, niti ne gre za drug akt, ki bi ga bilo mogoče skladno z zakonom izpodbijati v upravnem sporu (5. člen ZUS-1). Kolikor bi šlo za molk organa, kot zatrjuje tožnica, ta v tožbi tudi ne bi mogla navajati drugih razlogov za tožbo (kršitev pravil postopka, napačna uporaba materialnega prava itd.). Do teh tožbenih ugovorov se tožena stranka opredeljuje v nadaljevanju odgovora na tožbo, vendar jih sodišče, glede na sprejeto odločitev, ki je pojasnjena v nadaljevanju, ne povzema.

K točki I izreka:

7. Sodišče je tožbo zavrglo.

8. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti izpolnjene procesne predpostavke, ki jih ZUS-1 določa v prvem odstavku 36. člena. Na izpolnjevanje procesnih predpostavk mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1). Če te niso izpolnjene, mora tožbo s sklepom zavreči.

9. Tožnica vlaga tožbo zaradi molka upravnega organa. Navaja, da tožena stranka neutemeljeno zavlačuje z odločitvijo o njeni vlogi, s katero se je prijavila na javni poziv za dodelitev nepovratne finančne spodbude socialno šibkejšim občanom za zamenjavo starih kurilnih naprav. O tem je tožena stranka odločala že dvakrat, obe odločitvi pa sta bili po sodbah naslovnega sodišča odpravljeni. Tožena stranka je po prejemu odločitve sodišča v zadevi št. III U 304/2019 postopek prekinila, s tem pa naj bi ji nastajala tako materialna kot nematerialna škoda. Predlaga, naj sodišče tožbi, vloženi zaradi molka upravnega organa ugodi, saj je Višje sodišče v Kopru medtem odločilo v zadevah, zaradi katerih je bil postopek prekinjen, ter samo odloči o njeni vlogi.

10. Iz podatkov upravnega spisa, ki jim potrjujejo tudi tožničine navedbe v tožbi, izhaja, da je tožena stranka tožničino vlogo, s katero se je prijavila na javni razpis, prvič zavrnila z odločbo, št. 36008-2/2019-15 z dne 23. 10. 2019, ki pa je bila po tožničini tožbi s sodbo Upravnega sodišča RS, št. III U 262/2019-5 z dne 6. 11. 2019, odpravljena, zadeva pa vrnjena toženi stranki v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku je tožena stranka z odločbo, št. 36008-2/2019-32 z dne 12. 12. 2019, tožničino vlogo ponovno zavrnila, vendar pa je tudi to odločitev sodišče s sodbo, št. III U 304/2019-6 z dne 30. 12. 2019, odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponovno odločanje. Tožena stranka je nato dne 11. 2. 2020 izdala sklep, št. 36008-2/2019-40, s katerim je na podlagi 4. točke drugega odstavka 153. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) postopek prekinila, dokler pristojno sodišče ne odloči v zadevah, ki se pri Okrajnem sodišču v Kopru vodita pod št. Z 35/2019 in št. Z 101/2019 (kar je predhodno vprašanje v predmetni zadevi) ter da se bo postopek nadaljeval po prejemu dokazil, da sta ta dva postopka pravnomočno zaključena. Zoper ta sklep je tožnica vložila tožbo v upravnem sporu, ki pa jo je Upravno sodišče RS s sklepom, št. III U 27/2020 z dne 24. 2. 2020, zavrglo.

11. Sodišče ugotavlja, da zaradi prekinitve upravnega postopka, v katerem se odloča o tožničini vlogi, niso izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo njene tožbe, vložene zaradi molka tožene stranke. Iz upravnega spisa namreč izhaja, da tožena stranka dokazila o tem, da sta bila sodna postopka, zaradi katerih je bil prekinjen upravni postopek, kljub poizvedbah pri sodišču ni prejela, prav tako takega potrdila tudi ni predložila tožnica, tako potrdilo pa je v skladu s sklepom o prekinitvi postopka pogoj za njegovo nadaljevanje. Po določbi tretjega odstavka 222. člena ZUP v času prekinitve postopka ne teče rok za izdajo odločbe, prav tako organ ne more opravljati nobenih procesnih dejanj. Šele po tem, ko bo tožena stranka pridobila potrdilo, da je bilo v sodnem postopku pravnomočno odločeno o predhodnem vprašanju, zaradi katerega je postopek prekinila (kot že rečeno, takega potrdila ji sodišče doslej kljub zahtevi ni predložilo niti ga ni predložila tožnica, pač pa le sklepa sodišča, brez potrdila o njuni pravnomočnosti niti tega ni mogoče ugotoviti po podatkih zemljiške knjige), bo pričel teči rok za izdajo odločitve v upravnem sporu, kot ga določa 222. člen ZUP. Za vložitev tožbe zaradi molka organa so predpisane procesne predpostavke v četrtem odstavku 28. člena ZUS-1, med temi pa je tudi dvomesečni rok, ki, glede na to, da rok za izdajo odločbe zaradi prekinitve postopka trenutno ne teče, še ni iztekel. To pa pomeni, da je tožnica tožbo zaradi molka upravnega organa vložila prezgodaj in jo je zato sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo ter se do tožbenih ugovorov, s katerimi tožnica pojasnjuje svoja stališča glede vsebine in utemeljenosti njene vloge, s katero se je prijavila na javni razpis ter s katerimi utemeljuje svojo zahtevo po izplačilu odškodnine, ni opredeljevalo.

K točki II izreka:

12. Sodišče je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo.

13. Ena od procesnih predpostavk za izdajo začasne odredbe po 32. členu ZUS-1 je, da je zoper akt, za katerega se predlaga začasno zadržanje izvršitve oziroma ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, vložena tožba v upravnem sporu. Procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe je torej tožba, ki je prestala predhodni preizkus (prim. sklep Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 13/2018 z dne 7. 2. 2018), kar pa pomeni, da mora sodišče v primeru, ko tožbo zavrže, zavreči tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.

14. Ker je sodišče v obravnavanem primeru ugotovilo, da procesne predpostavke za obravnavo tožničine tožbe niso izpolnjene, zaključuje, da niso izpolnjene niti procesne predpostavke za odločanje o njeni zahtevi za izdajo začasne odredbe in je zato sodišče zavrglo.

K točki III izreka:

15. Odločitev o stroških temelji na 4. odstavku 25.člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.

Datum zadnje spremembe:

16.04.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sklep I U 1753/2016-23
• sklep I U 539/2010
• UPRS Sklep III U 81/2020-5