UPRS Sodba I U 2241/2017-10

Jedro

Sodišče presoja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede pravno odločilnega dejstva, ali je pravni prednik tožeče stranke izvedel prenos sredstev iz predmetne devizne vloge na JPR št..... Po presoji sodišča namreč obstaja resen dvom, da JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke. Matični številki pravnega prednika tožeče stranke in matična številka A.A. iz potrdila z dne 4. 12. 2014 se razlikujeta, tožeča stranka pa je z listinami verodostojno izkazala, da se matična številka njenega pravnega prednika ni spremenila ter da na njegovem JPR ni prišlo do prenosa iz naslova stare devizne vloge.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Sklada Republike Slovenije za nasledstvo št. 0042-3523/2016/4 z dne 30. 8. 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Sklad Republike Slovenije za nasledstvo (v nadaljevanju tožena stranka) odločil, da se zahteva tožeče stranke za verifikacijo neizplačane stare devizne vloge zavrne. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožeča stranka k zahtevi za verifikacijo priložila potrdilo Skrbništva Ljubljanske banke, Glavne podružnice Sarajevo, ki izkazuje, da je bil A.A. med drugim imetnik devizne vloge št. ..., s stanjem na dan 31. 12. 1991 v znesku 25.524,81 DEM in 41,49 DEM. Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju št. 58 0 O 169833 15 0 z dne 26. 1. 2016, je bila navedena devizna vloga prenesena na tožečo stranko.

2. Tožena stranka je na podlagi potrdila Agencije za privatizacijo v Federaciji BiH (dejansko gre za potrdilo Zavoda za plačilni promet FBiH), ki ga je pridobila skladno s četrtim odstavkom 9. člena Zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi št. 60642/08 (v nadaljevanju ZNISESČP) ugotovila, da jeA.A. navedeno devizno vlogo v celoti, to je v protivrednosti 25.758,50 BAM, prenesel na poseben enotni privatizacijski račun pri Agenciji za privatizacijo v Federaciji BiH (v nadaljevanju JPR), ki se glasi na njegovo ime in matično številko .... Sklad je tožečo stranko pisno seznanil o svoji ugotovitvi, da je bila navedena devizna vloga prenesena na JPR in ji dostavil navedeno potrdilo. Sklad je tožeči stranki dal možnost, da se izjavi o ugotovitvah. Ker se matična številka A.A., ki izhaja iz vloge tožeče stranke, ter matična številka iz potrdila Agencije za privatizacijo FBiH razlikujeta, je tožena stranka pozvala tožečo stranko, da pojasni razhajanje v matični številki (pri čemer je bilo ugotovljeno, da se rojstni datum ujema, druge številke pa ne). Tožeča stranka je v odgovoru na poziv navedla, da A.A. ni nikoli prosil za spremembo svoje matične številke, ki se je vedno glasila ..., o čemer je predložila več kopij osebnih dokumentov, izpiskov iz matičnih knjig in potrdilo pristojnega organa BiH. Priložila je tudi potrdilo Agencije za privatizacijo v Federaciji BiH z dne 1. 2. 2016, iz katerega izhaja, da na ime prvotnega imetnika A.A. in matično številko ... ni evidentiran prenos iz naslova stare devizne vloge. Na podlagi podatkov, ki jih je tožena stranka pridobila, tožena stranka ugotavlja, da je bila predmetna vloga prenesena na poseben privatizacijski račun dne 24. 4. 1998. Tožena stranka je zato, ob upoštevanju drugega odstavka 2. člena ZNISESČP, zahtevo tožeče stranke zavrnila.

3. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločbo iz vseh tožbenih razlogov. V tožbi je navedla, da izpodbijana odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju, da je bil izveden prenos terjatev iz stare devizne vloge na privatizacijski račun. A.A. iz izpodbijane odločbe z matično številko... ni isti A.A., ki je pravni prednik tožeče stranke, z matično številko ..., ki se nikoli ni menjal. A.A. tudi nikoli ni vlagal zahteve za spremembo matične številke in je vse življenje imel isto matično številko. Tožeča stranka se je do navedenega tudi opredelila v postopku, kar pa je tožena stranka zavrgla. Iz potrdila Agencije za privatizacijo z dne 18. 2. 2016 izhaja, da prednik tožeče stranke ni izvedel prenosa terjatev iz naslova stare devizne vloge na privatizacijski račun. Glede na dejstvo, da prenos na privatizacijski račun ni bil izvršen, ni pravilen zaključek, da predmetna devizna vloga ne predstavlja neizplačane stare devizne vloge. Nadalje tožeča stranka navaja, da je tožena stranka nepravilno vodila postopek kot skrajšani postopek. V BIH je bilo sprejetih več predpisov, ki so bili povezani z vprašanjem devizne vloge pri Ljubljanski banki. Prenos terjatev na osnovi devizne vloge na poseben račun je urejal "Zakon o ugotavljanju in izvršitvi terjatev grajenja v postopku privatizacije," za katerega je Ustavno sodišče FBiH odločilo, da je v nasprotju z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP) in Ustavo FBiH. Stališče glede obveznosti in odgovornosti BIH in varčevalcev Ljubljanske banke je zavzelo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Ališić in drugi proti Bosni in Hercegovini, Hrvaški, Srbiji, Sloveniji in Makedoniji št. 60642/08 (v nadaljevanju: Zadeva Ališić in ostali). ESČP je potrdilo, da obstaja odgovornost Republike Slovenije za dolg do Ljubljanske banke do svojih varčevalcev. Toženka v postopku ni ugotovila vseh dejstev in okoliščin. V znesku terjatev, ki so obravnavane v postopku, niso vštete zakonite zamudne obresti. Predlaga, naj sodišče ugodi tožbenemu zahtevku in spremeni izpodbijano odločbo oziroma izpodbijano odločbo „zavrže“ in vrne zadevo v ponovni postopek, ter odloči tudi o stroških postopka.

4. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri razlogih svoje odločitve. Iz potrdila Zavoda za plačilni promet FbiH z dne 4. 12. 2014, ki ga je pridobila tožena stranka in ki se glasi na ime in priimek A.A., iz matične številke pa je razviden pravilni datum rojstva ..., izhaja da je A.A. prenesel predmetno devizno vlogo na JPR. Razliko v zneskih v BAM pa predstavlja dodaten kvartal obresti za obdobje od 1. 1. 1992 do 31. 3. 1992. V postopku tudi ni prišlo do kršitev postopka, saj tožena stranka ni odločala po skrajšanem postopku. Sodbo v Zadevi Ališić in ostali pa je treba razumeti tako, da Republika Slovenija ni odgovorna za vloge varčevalcev, ki so bili udeleženi v postopku privatizacije v FBiH, saj so s tem prejeli pravice v razmerju do FBiH. Tožeča stranka iz razloga, ker je bila njena devizna vloga prenesena na privatizacijski račun, sploh ni več v razmerju z banko, temveč s FBiH. Prav tako tudi ni podlage za izrek ničnosti odločbe po 279. členu ZUP. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Tožba je utemeljena.

6. Izpodbijana odločitev je bila izdana na podlagi določb ZNISESČP. Ta določa način izvršitve sodbe ESČP v Zadevi Ališić in ostali, pri čemer se, po izrecni določbi 1. člena ukrepi po tem zakonu ne nanašajo na tiste stare devizne vloge ali njihove dele, ki so bili kakor koli izplačani ali preneseni na druge pravne osebe ali v posebne namene v skladu s predpisi držav naslednic nekdanje SFRJ ali na drugi podlagi.

7. Po prvem odstavku 6. člena ZNISESČP je upravičenec po tem zakonu fizična oseba, ki ima terjatev iz naslova neizplačane stare devizne vloge, kot je opredeljena v 2. členu tega zakona. Po tej določbi je neizplačana stara devizna vloga po tem zakonu stanje terjatev fizične osebe do Ljubljanske banke d. d. Ljubljana, Glavne filijale Sarajevo (v nadaljnjem besedilu: Glavna podružnica Sarajevo) deviznih računih in na podlagi deviznih hranilnih vlog na dan 31. decembra 1991, vključno s pogodbenimi obrestmi, obračunanimi do tega datuma (v nadaljnjem besedilu: stanje na dan 31. 12. 1991), zmanjšano za izplačila posamezne podružnice Ljubljanske banke d. d. Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Banka) ali kogarkoli drugega po tem datumu, za neplačane obveznosti varčevalca do podružnice ali Banke in za izplačane ali poravnane zneske po 31. decembru 1991 na katerikoli podlagi (prvi odstavek 2. člena). Neizplačana stara devizna vloga iz prejšnjega odstavka ni stara devizna vloga ali njen del, ki je bila na podlagi predpisov držav delovanja podružnice iz prejšnjega odstavka prenesena na drugo pravno osebo ali na posebne račune za namene posebne uporabe (drugi odstavek 2. člena). Te vloge so med drugim stare devizne vloge, ki so jih varčevalci Glavne podružnice Sarajevo v skladu s predpisi Bosne in Hercegovine prenesli na posebne račune, ki so se glasili na matične številke varčevalcev, za namen uporabe v postopku privatizacije.

8. Iz že citiranih zakonskih določb ZNISESČP izhaja, da Republika Slovenija s tem zakonom za namen izvršitve sodbe v Zadevi Ališić in ostali prevzema izpolnitev obveznosti Banke do njenih upnikov (imetnikov deviznih vlog pri Glavnih podružnicah Sarajevo in Zagreb), ki v času uveljavitve zakona še niso poravnane. Kadar je pred tem prišlo do prenosa sredstev iz računov pri Banki na račune pri drugih pravnih osebah in do transformacije deviznih vlog v premoženje druge vrste (certifikat), ne gre več za devizno vlogo pri Banki oziroma (njeni) Glavni podružnici Sarajevo in torej upnik nima več terjatve do Banke, Banka pa nima obveznosti, da jo izplača. Republika Slovenija po ZNISESČP ni prevzela izpolnitve tistih obveznosti Banke, ki so prenehale pred njegovo uveljavitvijo. Zakon namreč izrecno ne uvaja odgovornosti oziroma obveznosti Republike Slovenije za tiste devizne vloge imetnikov pri Banki oziroma Glavni podružnici Sarajevo (in Zagreb), ki so bile na podlagi predpisov držav, v katerih so delovale te podružnice, prenesene na drugo osebo ali druge račune.

9. Glede na navedeno je v zadevi odločilno dejstvo, ali je izveden prenos sredstev iz deviznih računov na JPR. Med strankama je sporno, ali so bila sredstva, ki jih je imela na devizni vlogi tožeča stranka pri Glavni podružnici Sarajevo, prenesena na JPR pri Agenciji za privatizacijo. Natančneje, sporno je, ali sredstva na JPR ime A.A. in s številko računa... predstavljajo prenesena sredstva z devizne vloge št. ... pravnega prednika tožeče stranke. Med strankama pa ni sporno, da se številka računa ... ne ujema z matično številko pravnega prednika tožeče stranke, ki se glasi ....

10. V zvezi s spornim dejstvom, ali sredstva na enotnem privatizacijskem računu na ime A.A. in s številko računa... predstavljajo prenesena sredstva z devizne vloge št. ... pravnega prednika tožeče stranke, je tožena stranka svojo ugotovitev, da gre za identična sredstva, oprla na potrdilo Zavoda za plačilni promet FBiH z dne 4. 12. 2014 (v nadaljevanju: potrdilo z dne 4. 12. 2014), ki se glasi na ime A.A. s številko računa, ki predstavlja imetnikovo matično številko.... Pri čemer sodišče ugotavlja, da iz potrdila z dne 4. 12. 2014 niso razvidni podatki o naslovu prebivališča A.A., niti očetovo ime, kar vzbuja dvom v sklepanje, da gre za istega A.A.. Nadalje, računi JPR so se ustanavljali na matično številko imetnika terjatev. Tožeča stranka je predložila potrdilo Ministrstva za notranje zadeve Hercegovsko-neretvanskega kantona z dne 18. 7. 2017, iz katerega izhaja, da matična številka A.A. ni bila nikoli spremenjena in se je do njegove smrti glasila .... Tožeča stranka je tudi predložila potrdilo Zavoda za plačilni promet FBiH z dne 18. 2. 2016 (v nadaljevanju: potrdilo z dne 18. 2. 2016), za račun A.A.,... s številko računa ..., iz katerega izhaja, da na ta račun ni bil izveden prenos iz naslova starih deviznih vlog pri Ljubljanski banki, d.d., Glavna podružnica Sarajevo. Tožeča stranka je tako v upravnem postopku verodostojno izkazala, da se matična številka njenega pravnega prednika ni spremenila, ter da na JPR z njegovo matično številko ni prišlo do prenosa z naslova starih deviznih vlog.

11. Sodišče na podlagi navedenega presoja, da je tožena stranka nepopolno ugotovila dejansko stanje glede pravno odločilnega dejstva, ali je pravni prednik tožeče stranke izvedel prenos sredstev iz predmetne devizne vloge na JPR št..... Po presoji sodišča namreč obstaja resen dvom, da JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke. Matični številki pravnega prednika tožeče stranke in matična številka A.A. iz potrdila z dne 4. 12. 2014 se razlikujeta, tožeča stranka pa je z listinami verodostojno izkazala, da se matična številka njenega pravnega prednika ni spremenila ter da na njegovem JPR ni prišlo do prenosa iz naslova stare devizne vloge. Iz navedenih razlik v zbranih podatkih o odločilnih dejstvih v upravnem postopku izhaja obveznost tožene stranke, da opravi dodatne poizvedbe in ugotovi, ali JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke. Sklepanje tožene stranke na podlagi okoliščin, da se del matičnih številk ujema ter da se znesek iz enotnega privatizacijskega računa in znesek iz predmetne devizne vloge ujema, če se prišteje obresti za dodaten kvartal, ne zadošča za sklep, da JPR št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke.

12. Zato je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. V ponovnem postopku bo treba opraviti dodatne poizvedbe in druga potrebna procesna dejanja, s katerimi se bo ugotovilo, ali račun št.... pripada pravnemu predniku tožeče stranke.

13. Ker je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in zadevo vrnilo v ponoven postopek, se sodišče ni opredeljevalo do nadaljnjih navedb tožeče stranke v tožbi. Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom. V takem primeru namreč daje ZUS-1 izrecno pooblastilo sodišču, da lahko v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odloči tudi brez glavne obravnave.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Sodišče mu je priznalo stroške v višini 15,00 EUR, skladno s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika, saj je bila zadeva rešena na seji in tožeča stranka v postopku ni imela pooblaščenca, ki je odvetnik. Odvetnico M.M. ima tožnica le kot pooblaščenko za sprejemanje pisanj, ne pa za zastopanje. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

Datum zadnje spremembe:

22.03.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1764/2020-22
• UPRS Sodba I U 684/2017-22, enako tudi , , , , , , , , ,
• UPRS Sodba I U 973/2017-20, enako tudi , , , , , , , , , , ,