UPRS Sodba I U 327/2019-10

Jedro

Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka že na formalni ravni ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka (v tem primeru tožnice).

Tožnica kot pobudnica inšpekcijskega postopka oziroma morebitna stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (Stanovanjska inšpekcija) je s sklepom št. 06172-157/2018/07 z dne 12. 9. 2018 ustavil postopek, ki se je začel po uradni dolžnosti v zvezi z zamakanjem meteornih voda v posameznem delu št. ..., ki se nahaja v prvi kleti večstanovanjske stavbe ... (last tožnice). Ugotovil je namreč, da sporno zemljišče (s katerega naj bi zamakale meteorne vode) ni v lasti etažnih lastnikov omenjene večstanovanjske stavbe, zaradi česar zoper te nima pravne podlage za ukrepanje na podlagi 125. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).

2. Ministrstvo za okolje in prostor je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožnika zavrglo. Navedlo je, da je pritožbo zoper prvostopenjski sklep vložila oseba, ki je po zakonu ni imela pravice vložiti, saj tožnik po izrecni določbi četrtega odstavka 24. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) ni stranka inšpekcijskega postopka. V kolikor izkaže svoj pravni interes, ima pobudnik v skladu s 43. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) sicer pravico do stranske udeležbe v (odprtem) inšpekcijskem postopku, ne more pa s svojimi procesnimi dejanji vplivati na to, ali bo inšpekcijski postopek potekal ali pa ga bo inšpektor ustavil, saj je vodenje inšpekcijskega postopka možno zgolj po uradni dolžnosti in v javnem interesu. Dodatno je še navedlo, da pritožba zoper prvostopenjski sklep ni niti dovoljena, ker z 28. členom ZIN ni izrecno dovoljena; uporaba določb 135. člena ZUP pa v tem primeru ne pride v poštev, saj citirani člen ZIN to vprašanje že celovito ureja.

3. Tožnica se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da izpodbijani sklep zmotno navaja, da prvostopenjski sklep temelji na določbi 28. člena ZIN. Sama od toženke namreč nikoli ni zahtevala ukrepanja po navedenem zakonu, ampak po 125. členu SZ-1. Iz tega razloga je drugostopenjski organ tožnici zmotno odvzel status stranke v postopku. V skladu s citiranim členom SZ-1 je namreč od toženke zahtevala izdajo odredbe, da so etažni lastniki večstanovanjske stavbe ... dolžni sanirati ploščo pod pločnikom s kolesarsko stezo (na način izvedbe hidroizolacije), ki predstavlja skupni del večstanovanjske stavbe, kateri pa ni ustrezno vzdrževan, saj v arhiv, ki je v njeni etažni lastnini, zamaka zaradi vdora meteornih voda. Toženka je tako zmotno uporabila določbe ZIN in nepravilno zavrgla njeno pritožbo; pravilno bi mogla uporabiti določbo 135. člena ZUP, ki izrecno dovoljuje pritožbo zoper odločbo organa prve stopnje. Nepravilna uporaba materialnega prava pa ima za posledico tudi, da ji je zmotno odvzeta pravica do pritožbe, hkrati pa ji z odvzemom statusa stranke v postopku, v tem postopku ni bila dana možnost udeležbe. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi.

4. Toženka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5. Stranka z interesom, A.A., na tožbo ni odgovorila.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po presoji sodišča je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Toženka namreč pravilno ugotavlja, da tožnica ni upravičena do vložitve pritožbe zoper sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka. V zvezi s tem se pravilno sklicuje na četrti odstavek 24. člena ZIN, po katerem ima položaj stranke v inšpekcijskem postopku (kot v obravnavani zadevi) zavezanec, vlagatelj pobude oziroma vloge (v tem primeru tožnica) pa položaja stranke nima. Pravico do pritožbe zoper sklep o ustavitvi postopka bi tožnica sicer načeloma lahko imela kot stranka z interesom, vendar le v primeru, če bi izpodbijani sklep posegal v njene pravice oziroma pravne koristi.

8. Do tega pa v obravnavani zadevi tudi po presoji sodišča ni prišlo. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka namreč že na formalni ravni ni odločba v smislu ZUP, saj se z njim ne odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke, še posebej pa ne zgolj pobudnika takega postopka (v tem primeru tožnice). Ta sklep po zakonski ureditvi ZUP (135. člen) in ZIN (28. člen) temelji na oceni uradne osebe, da nadaljevanje inšpekcijskega postopka, ki se začne in vodi v javnem interesu, prav zaradi odsotnosti tega javnega interesa ni potrebno. Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev.

9. Ker je torej inšpektor z izpodbijanim procesnim sklepom ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi tožnica kot pobudnica inšpekcijskega postopka oziroma morebitna stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju¹. Zgolj dejanski interes tožnice, da bi se inšpekcijski postopek (sicer voden po uradni dolžnosti in v javnem interesu) končal z naložitvijo obveznosti zavezancu pa ne more zadoščati. Tožnica brez pravnega varstva ne bo ostala, saj lahko zahtevek za varstvo svojega pravnega položaja do druge osebe (tudi do zavezanca v obravnavanem inšpekcijskem postopku) uveljavi pred sodiščem splošne pristojnosti.

10. Ker pritožba ni bila dopustna že iz omenjenega razloga, se sodišče ni opredeljevalo do drugega razloga, zaradi katerega je bila še zavržena pritožba na podlagi prvega odstavka 246. člena ZUP (in na to vezanih tožbenih navedb).

11. V zvezi s tožbenimi navedbami o napačni uporabi materialnega prava pa sodišče še dodaja, da iz izpodbijanega sklepa niti ne izhaja – kot navaja tožnica – da toženka pri svoji odločitvi ni upoštevala določb SZ-1. Iz obrazložitve namreč izhaja, da je ta predstavljal materialno podlago izpodbijanega sklepa. Določbe ZIN (in njegov 28. člen) pa je toženka uporabila za namen vodenja postopka, skladno s 1. členom ZIN.

12. Po navedenem je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene, ugotovilo pa tudi ni nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

13. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, namreč med strankama ni bilo sporno; tožnica je tožbo vložila le zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Tožnica je sicer izrecno predlagala vpogled v njeno prijavo z dne 17. 2. 2019, vendar obstoj te prijave in njena vsebina med strankama nista bili sporni, prav tako ne, da je bila tožnica pobudnica predmetnega inšpekcijskega postopka. Predvsem pa to v obravnavani zadevi ni bilo pomembno za odločitev glede na prej navedeno zakonsko ureditev in sodno prakso, po kateri kot pobudnica inšpekcijskega postopka oziroma morebitna stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ni mogla biti prizadeta v svojem pravnem položaju.

-------------------------------
¹ Prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016 in X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2021

Podobni dokumenti:

• sodba II U 376/2011
• UPRS Sodba I U 945/2017-13
• UPRS Sodba in sklep I U 2689/2017-8