<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

UPRS Sodba I U 891/2019-31

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Upravni oddelek
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2020:I.U.891.2019.31
Evidenčna številka:UP00043096
Datum odločbe:14.07.2020
Senat, sodnik posameznik:Petra Hočevar (preds.), mag. Mira Dobravec Jalen (poroč.), mag. Miriam Temlin Krivic
Področje:ZEMLJIŠKI KATASTER
Institut:evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave

Jedro

Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Domžale, št. 02112-1151/2018-5 z dne 5. 11. 2018, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Stroškovni zahtevek stranke z interesom A.A. se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo v katastrski občini ... kot urejenega evidentiral del meje parcele 274/6 s sosednjimi parcelami 274/1, 274/3, 274/4, 278/1 in 278/2 (v točki), del meje parcele 278/2 s sosednjimi parcelami 278/1, 278/5 (v točki) in 292 ter del meje parcele 278/5 s sosednjo parcelo 292 (1. točka izreka); v postopku evidentiranja parcelacije ugotovil, da se ukineta parceli 278/2 in 278/5 ter ustanovi nova parcela 278/6 (2. točka izreka); odločil, da je grafični prikaz urejene meje in stanja parcel po opravljeni parcelaciji z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga temu aktu (3. točka izreka) in da stroškov postopka ni (4. točka izreka).

2. Organ je v obrazložitvi odločbe navedel, da je B.B.. vložil dve zahtevi za uvedbo postopka za evidentiranje urejene meje, A.A. pa zahtevo za uvedbo postopka evidentiranja parcelacije. Zahtevam je bil priložen ustrezen elaborat, izdelan ob upoštevanju Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik). Organ v nadaljevanju navaja, da je upošteval 28. in 48. člen ZEN. Iz elaborata je razvidno, da so kot stranke v postopku sodelovali lastniki oziroma upravljavci parcel, med drugim tudi tožnika kot lastnika parcele 278/1. Po opravi preizkusa vloge po 35. in 51. členu ZEN je bilo ugotovljeno, da ni razlogov za zavrženje oziroma zavrnitev. Del meje parcel 274/6 in 278/5 s sosednjimi parcelami 274/5, 278/4, 292 in 524 je bil urejen v predhodnem postopku IDPOS .... Parcelacija (združitev parcel 278/2 in 278/5) se je izvedla na zahtevo in pod pogoji lastnice parcel. Vse stranke so na mejni obravnavi podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, razen štirih (C.C., Č.Č., D.D. in E.E.), ki se mejne obravnave niso udeležili. Za njih je v elaboratu priloženo popolno dokazilo, da je bilo vabilo na mejno obravnavo oddano na pošto tako, da jim je bilo omogočeno, da so ga prejeli vsaj osem dni pred datumom izvedbe mejne obravnave. Zato jih je prvostopni organ v skladu s 36. členom ZEN povabil k izjavi o poteku predlagane meje. Ker se je tekom postopka spremenilo lastništvo parcel 274/6, 278/2 in 278/5, je prvostopni organ namestno prvotnih lastnikov C.C., Č.Č. in D.D. k izjavi povabil novo lastnico A.A.. Ta je podala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, prav tako jo je podal E.E. Glede na povedano je organ odločil, kot izhaja iz izreka odločbe.

3. Drugostopenjski organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnikov. V zvezi s pritožbenimi navedbami je navedel, da iz zapisnika o mejni obravnavi izhaja, da ga je tožnik, ki je nastopal tudi kot pooblaščenec tožnice, podpisal brez pripomb, torej se je strinjal s predlagano mejo, pri čemer se ta meja v sladu z določbo 29. člena ZEN ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, upoštevajoč natančnost njegovih podatkov. V kolikor se tožnik z določitvijo meje ne bi strinjal, bi to uveljavljal že na mejni obravnavi oziroma zapisnika ne bi podpisal. Neutemeljene so tudi navedbe, da je bil tožniku na mejni obravnavi zgolj pokazan mejnik, ne da bi mu bilo ob tem (kljub zastavljenim vprašanjem) karkoli pojasnjeno, saj za te trditve tožnik ne predlaga nobenih dokazov, niti to ne izhaja iz zapisnika. Natančnost grafičnega prikaza, ki sta ga tožnika priložila pritožbi, pa ni merodajna, saj je odvisna od vrste katastra, načina izmere in merila katastrskega načrta, ki je bil vir za izdelavo prikaza, pri čemer pooblaščeni geodet za ugotavljanje poteka meje po podatkih zemljiškega katastra v skladu z ZEN in na njegovi podlagi izdanega pravilnika ne sme neposredno uporabljati niti zemljiško katastrskih prikazov niti digitalnih orto foto načrtov, ki se uporabljajo zgolj za informativne namene. Zato je prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je izdal izpodbijano odločbo.

4. Tožnika sta tožbo vložila zaradi napačne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolne in zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Postopek na mejni obravnavi se ni izvajal v skladu z ZEN in Pravilnikom, kar pomeni, da je nepravilen tudi elaborat, posledično prav tako izpodbijana odločba. Iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da bi geodet spoštoval 31. člen ZEN. Tožniku na mejni obravnavi katastrska meja ni bila pokazana, prav tako ni bil opozorjen na natančnost katastrskih podatkov in ni bil pozvan, da sam pokaže mejo, temveč mu je bil zgolj pokazan nek kamen kot domnevni mejnik, ne da bi mu bilo ob tem karkoli povedano. Prav tako ni bil seznanjen z zapisnikom, saj sploh ni vedel, da se zapisnik piše, kaj šele, da bi bil seznanjen z njegovo vsebino. V podpis mu je bil dan list papirja, ki se sedaj nahaja na strani 1/4 elaborata, na katerem sloni izpodbijana odločba. Vse to izkazuje tudi točka 8 zapisnika, kjer naj bi bil opisan potek mejne obravnave, pa v njej ni niti besede, ki bi kazala na to, da je obravnava potekala v skladu s prvim in drugim odstavkom 31. člena ZEN. V zvezi s tem tožnika predlagata svoje zaslišanje. Šele po prejemu izpodbijane odločbe sta ugotovila, da meja v delu, ki se dotika njunega zemljišča, znatno posega v to zemljišče (premik meje je za približno 4 metre v njuno škodo), kar izkazujeta s podatki starega katastrskega načrta ter z javno dostopnimi podatki GURS. Tožnika sodišču predlagata, naj izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo vrne v ponovno odločanje organu. Priglasila sta tudi stroške postopka.

5. Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

6. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da na mejni obravnavi ni bila prisotna, bil pa je prisoten njen pravni prednik B.B., ki ji je podrobno pojasnil potek mejne obravnave in ji zagotovil, da je bil v celoti izveden v skladu z določbami ZEN in Pravilnika (enako ji je pojasnil tudi nepremičninski agent, ki je sodeloval pri prodaji nepremičnine, predhodno v lasti B.B., sedaj pa nje). Tožnika razen lastnega zaslišanja ne predlagata drugih dokazov. Ne le, da je bila ugotovljena meja jasno predstavljena vsem lastnikom, na mejni obravnavi so bili vpričo vseh udeležencev vkopani tudi mejniki, ki so bili vsem vidni. Iz zapisnika nesporno izhaja, da ga je tožnik v svojem in v imenu tožnice podpisal, kar pomeni, da se je s predlagano mejo strinjal. Predlaga zaslišanje geodeta, nepremičninskega agenta ter B.B., predlaga pa tudi zavrnitev tožbe in zahteva povračilo stroškov postopka.

7. Druge stranke z interesom na tožbo niso odgovorile.

8. Tožnika sta v pripravljalni vlogi z dne 14. 2. 2020 oporekala verodostojnosti navedb B.B. in nepremičninskega agenta, ki imata kot prodajalca nepremičnine finančni interes, da se ugotovi, da je bila meja pravilno evidentirana. Navajata še, da so bile ob prihodu tožnika mejne točke že markirane, geodet pa je dal tožniku vedeti, da je meja, ki jo je pokazal B.B., skladna z mejo po podatkih zemljiškega katastra. Da to ni res, sta tožnika ugotovila šele po prejemu izpodbijane odločbe. Če bi bil tožnik opozorjen na natančnost podatkov in možni zamik meje, se s predlaganim potekom ne bi strinjal in posledično tudi ne bi podpisal zapisnika. Predlagata, da sodišče postavi izvedenca geodetske stroke, ki naj preveri, kako je mogoče pri zatrjevani natančnosti katastrskih točk +/- 1,5 metra doseči zamik meje za več kot 4 metre.

9. Tožba je utemeljena.

10. V obravnavani zadevi je sporna odločitev organa o evidentiranju urejene meje. Tožnika v bistvenem ugovarjata, in sta tako ugovarjala že v pritožbenem postopku, da mejna obravnava ni bila vodena v skladu z določbami 31. člena ZEN in Pravilnika in da je to razvidno tudi iz zapisnika mejne obravnave, ter da je posledično elaborat ureditve meje nepravilen, izpodbijana odločba pa nezakonita.

11. Kako mora potekati mejna obravnava, je določeno v 31. členu ZEN. Po prvem odstavku tega člena lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča na mejni obravnavi geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Po drugem odstavku tega člena jim mora geodet, če tako zahtevajo, pokazati potek meje po podatkih zemljiškega katastra in jih opozoriti na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov; to lahko zahtevajo tudi, preden sami pokažejo mejo (drugi odstavek 31. člena). V nadaljevanju je določeno še, kako postopa geodet, ko lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča pokažejo meje (tretji do šesti odstavek 31. člena ZEN), in kako, če se lastniki ne udeležijo mejne obravnave (sedmi in osmi odstavek tega člena) ter da podrobnejši način določitve predlagane meje določi minister (deveti odstavek tega člena).

12. V 32. členu ZEN je določeno, da je zapisnik mejne obravnave sestavni del elaborata ureditve meje (prvi odstavek). Dalje, da se v zapisniku navedejo kraj in čas njene izvedbe, vabljeni in prisotni udeleženci ter opiše njen potek ter da podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave določi minister (drugi odstavek). Dalje, da zapisnik podpišejo geodet, ki je vodil mejno obravnavo, in lastniki; če ga kateri od lastnikov noče podpisati, geodet to dejstvo in razloge za odklonitev podpisa navede v zapisniku; v zapisnik se vpišejo tudi vse pripombe, ki jih dajo lastniki k poteku postopka mejne obravnave oziroma na zapisnik; lastniki lahko podpišejo le prisotnost na mejni obravnavi (tretji odstavek).

13. V skladu z devetim odstavkom 31. člena ZEN je način vodenja zapisnika mejne obravnave podrobneje določen v 4. členu Pravilnika. Tako je v petem odstavku tega člena določeno, da mora zapisnik mejne obravnave vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav ter da mora geodet zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili; v opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. V šestem odstavku je določeno, da mora geodet na mejni obravnavi posebej opozoriti in v zapisniku navesti med drugim, da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo. V devetem odstavku pa je določeno, da preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, mu ga mora geodet prebrati.

14. Sodišče se strinja z navedbami tožnikov v tožbi, da iz zapisnika mejne obravnave ni razvidno, da bi bile spoštovane določbe prvega in drugega odstavka 31. člena ZEN. Glede na vsebino zapisnika namreč tožnika utemeljeno ugovarjata, da prisotni tožnik ni bil pozvan, da pokaže svojo mejo, niti ni razvidno, da bi mu bil pokazan potek meje po podatkih zemljiškega katastra. Čeprav bi moral v zapisniku biti opisan potek mejne obravnave (drugi odstavek 32. člena ZEN) oziroma bi zapisnik moral obsegati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav (peti odstavek 4. člena Pravilnika), zapisnik tako ni pisan. Pod točko 8. Opis poteka mejne obravnave je namreč najprej (v prvem odstavku) zapisan predpripravljen tekst, ki se nanaša na postopek priprave na mejno obravnavo, in sicer da „je bil v postopku priprave določen potek dela katastrskih mej iz točke 4. zapisnika“ (pri čemer gre očitno za postopanje geodetskega podjetja pred izvedbo mejne obravnave po drugem odstavku 30. člena ZEN, ki se lahko izvede brez sodelovanja lastnikov). O „poteku postopka na terenu“, ki naj bi bil razviden iz nadaljevanja zapisnika, in ki se nanaša na ureditev meja, pa so zapisi sledeči „Na terenu se predlaga ureditev meje parcele /…/ in sosednjih parcel /.../“, „Na terenu se predlaga ureditev meje parcele /…/ in sosednjih parcel /.../“, „Na terenu se predlaga ureditev meje parcele /…/ in sosednjih parcel /.../“. Taki zapisi pa opisu poteka mejne obravnave glede na določbe drugega odstavka 32. člena ZEN in petega odstavka 4. člena Pravilnika ne zadostijo, saj zapisnik natančnega poteka in vsebine v postopku opravljenih dejanj in danih izjav ne vsebuje, ter imata tožnika tudi v tem prav. Da zapisnik ne odraža dejanskega dogajanja na mejni obravnavi, bi izhajalo tudi dopisa z dne 7. 1. 2019 v spisu, v katerem je pooblaščeno geodetsko podjetje F., podalo na zaprosilo prvostopenjskega organa pojasnilo k pritožbenim navedbam. V dopisu se navaja, da je bila tožniku na mejni obravnavi pokazana predlagana meja in predstavljeni podatki, na podlagi katerih je bila določena ter jo je skupaj z drugimi lastniki in geodetom obhodil, pri čemer je bil opozorjen na natančnost podatkov, ob čemer je med drugim izrazil dvom v pravilnost predlagane meje, zato ga je geodet pozval, naj pokaže svojo, vendar je ni pokazal, ker ni našel naravnega znamenja, ki naj bi predstavljalo mejo med parcelami, zato je bil opozorjen na posledice, če ne pokaže svoje meje, s predlagano mejo pa se ne strinja, vendar kljub temu svoje meje ni pokazal, podpisal pa je zapisnik. Obstoj (v upravnem spisu) in vsebina navedenega dopisa pa seveda ne pomenita, da so s tem pomanjkljivosti zapisnika sanirane oziroma da je s tem potrjena pravilnost vodenja postopka mejne obravnave; vsebina dopisa zgolj kaže, da zapisnik mejne obravnave ni pisan tako, da bi lahko predstavljal javno listino in dokaz o poteku in vsebini dejanj postopka in danih izjav (prvi odstavek 80. člena ZUP).

15. Tožnika utemeljeno očitata tudi, da prisotni tožnik ni bil opozorjen na natančnost katastrskih podatkov. Po drugem odstavku 31. člena ZEN morajo biti namreč lastniki na stopnjo natančnosti katastrskih podatkov opozorjeni. Iz zapisnika v predmetni zadevi pa izhaja, da je geodet „v fazi priprav na mejno obravnavo“ navedel 4 uporabljene IDPOS-e z navedbo natančnosti pri vsakem, vendar gre za povsem nepregledne podatke, saj ni jasno, za katero mejo ali njen del je bil uporabljen posamezen IDPOS, še pomembneje pri tem pa je, da iz zapisnika ne izhaja, da bi bili lastniki s tem seznanjeni in na natančnost katastrskih podatkov opozorjeni, ker so navedeni podatki v zapisniku podani zgolj v tistem delu, ki se nanaša na priprave na mejno obravnavo (ki se po že navedenem lahko po zakonu izvedejo brez sodelovanja lastnikov).

16. V tej smeri sta tožnika podala ugovore že v pritožbi, pa jih je drugostopenjski organ vse zavrnil ob sklicevanju na to, da je tožnik (v svojem in v tožničinem imenu) zapisnik na mejni obravnavi podpisal brez pripomb, da se je torej s predlagano mejo strinjal, za svoje trditve pa ni predložil nobenih dokazov, niti kaj drugega ne izhaja iz zapisnika. Kot izhaja iz podanih razlogov sodbe, je drugostopenjski organ navedbe tožnikov zavrnil neutemeljeno. Če namreč iz zapisnika mejne obravnave ne izhaja, da so bili lastniki sosednjih zemljišč pozvani k temu, da pokažejo svojo mejo ter da jim je bila pokazana katastrska meja in da so bili opozorjeni na posledice, če svoje meje ne pokažejo ter na natančnost uporabljenih podatkov, dalje, da jim je bil zapisnik pred zaključkom prebran in da so bili seznanjeni s tem, da lahko podpisujejo le svojo prisotnost, kar vse določajo 31. in 32. člen ZEN ter 4. člen Pravilnika, potem zaradi neizkazanega predpisanega aktivnega ravnanja pooblaščenega geodeta, ki se odraža v nepravilno vodenem zapisniku, tudi podpis takega zapisnika za udeleženca mejne obravnave ne more imeti pravnih učinkov, kot bi jih imel podpis na zapisniku, ki bi ustrezal zahtevam za javno listino (prvi odstavek 80. člena ZUP v zvezi z 32. členom ZEN in 4. členom Pravilnika).

17. Odločitev prvostopenjskega organa, ki temelji na zaključku, da je zahteva v pogledu elaborata ureditve meje prestala preizkus iz 35. člena ZEN in da so podani pogoji za odločanje po 40. členu ZEN, je tako nezakonita. Zato je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega ter v smislu četrtega odstavka tega člena vrnilo organu v ponovni postopek, v katerem bo moral elaborat ureditve meje vrniti v odpravo pomanjkljivosti zapisnika, s ponovitvijo (dela) mejne obravnave. Sodišče je zaradi vsebinske povezanosti odločitve moralo odpraviti izpodbijano odločbo tudi v 2. točki izreka, ki se nanaša na evidentiranje parcelacije. Sodišče dodaja, da na navedbe stranke z interesom v odgovoru na tožbo odgovarja implicitno s podanimi razlogi sodbe.

18. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, na seji, na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1. Ker je zadeva vrnjena v stanje predupravnega postopka, so predlagani dokazi za odločitev nepotrebni, saj z njimi kršitev ni mogoče odpraviti.

19. Odločitev o ugoditvi stroškovnemu zahtevku tožnikov temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in na njegovi podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (drugi odstavek 3. člena). Stroškovni zahtevek stranke z interesom se zavrne, saj je nastopala na strani toženke, ki v tem upravnem sporu ni uspela (prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o evidentiranju nepremičnin (2006) - ZEN - člen 31, 32

Podzakonski akti / Vsi drugi akti
Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (2007) - člen 4, 4/5, 4/6, 4/9

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.03.2021

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDQ1NzE0