UPRS Sodba I U 1071/2020-7

Jedro

Organ za BPP je v zakonu imel podlago za zavrnitev BPP iz razloga, da gre za očitno nerazumno zadevo, ki nima verjetnega izgleda za uspeh in postopka ni razumno sprožati, ker so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani (v nadaljevanju organ za BPP) je z izpodbijano odločbo odločilo, da se zavrne tožnikova prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje za začetek in vodenje subsidiarnega pregona tožnika kot oškodovanca v zvezi s kazensko ovadbo tožnika zoper policista Policijske postaje A.A. in sodelavca B.B.. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik prošnji priložil zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti Policijske postaje ... z dne 2. 5. 2017, sklep Specializiranega državnega tožilstva RS z dne 15. 4. 2020, svoj dopis „Obdolžilni predlog zoper policista A.A. in sodelavca B.B.“ z dne 15. 5. 2020. Iz sklepa Specializiranega državnega tožilstva (v nadaljevanju SDT) z dne 15. 4. 2020 izhaja, da je pristojni okrožni državni tožilec zavrgel kazensko ovadbo tožnika zoper osumljena policista A.A.in sodelavca in zoper osumljeno sodnico C.C., zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Organ dalje navaja, da lahko tožnik skladno s prvim odstavkom 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v roku 8 dni, odkar je prejel sporočilo državnega tožilca, da ni podlage za pregon za kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali če državni tožilec pozna, da ni podlage za pregon katerega izmed ovadenih udeležencev, sam začne kazenski pregon zoper osumljene(ga). Vendar organ za BPP sodi, da nadaljevanje kazenskega pregona tožnika zoper osumljena ni razumno in nima verjetnega izgleda za uspeh. Iz prepričljive, skladne in podrobne obrazložitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe izhajajo razlogi, zaradi katerih je okrožna državna tožilka kazensko ovadbo tožnika zavrgla. Tožilstvo je v obrazložitvi povzelo, da iz priložene dokumentacije ne izhaja, da bi kdo izmed njiju storil katerokoli kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, na škodo tožnika. Svoje nestrinjanje tožnik lahko izraža z rednimi pravnimi sredstvi, kar je tožnik tudi storil in mu navedeno ni bilo onemogočeno. Tako policist A.A., kot tudi sodnica sta postopala v skladu z zakonom in svojimi pooblastili, pri čemer ni zaznati nobenih kršitev navedenih. Glede na navedeno je državna tožilka pisanje tožnika, ki ga je obravnavala kot kazensko ovadbo, zavrgla. Organ za BPP dodaja, da tožnik tudi s priloženo dokumentacijo ni uspel izkazati, da obstajajo nova dejstva in dokazi, ki tožilcu ob izdaji sklepa o zavrženju kazenske ovadbe niso bili znani in s katerimi bi izkazal, da obstaja utemeljen sum storitve očitanih kaznivih dejanj. Tožilstvo veže legalitetno načelo (20. člen ZKP). Glede na sklep SDT in navedbe tožnika ni podan niti utemeljen sum, da bi osumljena storila kakšno kaznivo dejanja, še toliko manj gotovost, ki se zahteva za obsodilno sodbo. Glede na navedeno ni verjetno pričakovati, da bi tožnik kot subsidiarni tožilec uspel in v eventuelnem kazenskem postopku dokazal, da sta osumljena kriva storitve očitanih kaznivih dejanj. Kazenski pregon zoper osumljena nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Če ni izkazan niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja, kazenskega postopka ni smotrno voditi (tako tudi sodba Upravnega sodišča I U 505/2012 z dne 6. 6. 2012). Glede na navedeno je organ za BPP presodil, da ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki za dodelitev BPP mora biti izpolnjen. V skladu z 2. točko drugega odstavka 37. člena ZBPP je zato prošnjo tožnika zavrnil.

2. Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Vložil je prošnjo za dodelitev BPP in priložil veliko dokazil. Organ za BPP pa dokazil ni upošteval, ampak je odločal o tem, ali sta policista zlorabila uradni položaj ter odločil, da ga nista. S tem se tožnik ne strinja, saj je organ za BPP upošteval samo mnenje in sklep SDT, tožnikovih trditev, dokazov in argumentov pa ne. Tožnik kot pomembno izpostavlja, da sta policista prezrla znak ob vhodu na parkirišče, o čemer prilaga fotografijo. Policista sta tudi ukrepala na površini, na kateri nimata pristojnosti. V postopku sta policista tožniku odvzela vozniško dovoljenje in prostost, opravila sta preizkus alkoholiziranosti ter zapisala o tem zapisnik, ki pa ga tožnik ni želel podpisati, ker ni bil pravilno izpolnjen. Nato sta pisala nov zapisnik, tožnik pa je šel samo ugasnit avto, kar pa sta preslišala in sta zato skočila iz avta in tožnika vklenila. Na pregovarjanje sosede sta mu lisice snela. Policista se nista zmenila za tožnikove pripombe, da na predmetni površini nimata pristojnosti. Na podlagi tega so na Policijski postaji ... spisali obdolžilni predlog in ga oprli na 4. točko petega odstavka 105. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (v nadaljevanju ZPCP). Vendar tožnik navedene kršitve ni mogel zagrešiti, saj ni bil udeleženec v cestnem prometu. Sodnica C.C. ni upoštevala njegovih trditev, dokazov in argumentov. Obsodila ga je, čeprav ni imela dokazov. Brez tožnikove vednosti je tudi spremenila obdolžilni predlog, policista in sodnica so zlorabili uradni položaj in uradne pravice po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Policista sta kršila tudi 33. člen Ustave RS. Zaradi navedenih oseb je tožnik utrpel škodo (psihično, moralno in materialno). Če so oni imeli kakšno korist, tožnik ne ve. Tožnik želi doseči pravico in da bi zakon veljal za vse enako. Tožnik ne vozi in ne parkira na mestih, kjer piše „rezervirano za BUS“ ali kjer je rezervirano za invalide, intervencijska vozila itd. Sodišču smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve organu za BPP v ponovni postopek.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je sodišču upravni spis v zadevi.

4. Tožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev tožniku prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku subsidiarnega pregona tožnika kot oškodovanca zoper policista A.A.in sodelavca B.B. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Organ za BPP je odločitev oprl na zaključek, da kazenski pregon zoper osumljena nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati, saj so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, kajti izkazan ni niti utemeljen sum storitve kaznivega dejanja.

6. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

7. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

8. Glede na navedeno je organ za BPP v zakonu imel podlago za zavrnitev BPP iz razloga, da gre za očitno nerazumno zadevo, ki nima verjetnega izgleda za uspeh in postopka ni razumno sprožati, ker so pričakovanja oziroma zahteve tožnika očitno v nasprotju izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

9. Tudi kolikor pa tožnik meni, da dejansko stanje zadeve organu za BPP ni dajalo podlage za sklicevanje na navedeni pravni razlog, se sodišče z njim prav tako ne strinja. Razlogov, zakaj bi ravnanje policistov pri vodenju uradnega postopka zoper tožnika 2. 5. 2017, za katero sta imela podlago v zakonu, kot izhaja tudi iz listin, ki sta jih v postopku izdala, predstavljalo kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, ne pa ravnanja, ki ga je tožnik mogel grajati v prekrškovnem in morebitnih drugih pravnih postopkih, sproženih z ravnanjem policistov, z uveljavljanjem pripadajočih procesnih pravic in pravnih sredstev, in v tem tudi uspeti, če bi njegove trditve imele podlago v zakonu, v tožnikovi vlogi za BPP sodišče ne ugotavlja. Tožnik je prošnji za BPP, v kateri je navedel zgolj, da prosi za BPP za vložitev „obdolžilnega predloga“ zoper policista A.A.in sodelavca (poleg dokazil, namenjenih izkazovanju izpolnjevanja materialnega položaja), priložil namreč še: - „obdolžilni predlog zoper policista A.A.in njegovega sodelavca“ z dne 15. 5. 2020, naslovljen na sodišče, ki ga je sam napisal kot vlogo subsidiardnega tožilca za prevzem kazenskega pregona, - fotografijo table ob vhodu na parkirišče, ki dovoljuje parkiranje le stanovalcem tamkajšnje ulice, - sklep SDT o zavrženju kazenske ovadbe zoper policista A.A.in sodnico C.C., z dne 15. 4. 2020, - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z dne 2. 5. 2017.

10. Organ za BPP je odločitev oprl na sklep SDT o zavrženju kazenske ovadbe zoper policista A.A. in sodnico C.C., podane v bistvenem zaradi zatrjevanih nezakonitih ravnanj - posredovanja na zasebnem parkirišču in vklenitve ter zmotne uporabe zakona, in razlogovanje v sklepu, da je bil tožnik s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR ... z dne ... spoznan za odgovornega prekrška po 4. točki petega odstavka 105. člena ZPCP in mu je bila izrečena globa, saj je bil v skladu z zakonom preizkus alkoholiziranosti tožniku (k rezultatu katerega tožnik nima pripomb) opravljen kot vozniku na prometni površini, ter da je policist postopal v skladu z zakonom in svojimi pooblastili ter ni zagrešil kaznivega dejanja, katerega je bil ovaden, da pa je nestrinjanje tožnika z obdolžilnim predlogom in sodbo, izdano v prekrškovnem postopku, razlog za uporabo rednega pravnega sredstva (ki ga je tožnik tudi izrabil). V tem, zakaj bi organ za BPP moral slediti tožnikovemu vztrajanju, da sta policista, s tem ko sta vodila uradni postopek zoper tožnika, storila kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja, je tožnik neprepričljiv, saj glede postopanja policistov (preizkus alkoholiziranosti na parkirišču, namenjenem stanovalcem) v rednem sodnem postopku o prekršku ni bilo presojeno, da je nezakonito, ob tem ko je tožnik v tem postopku mogel uveljavljati vse procesne pravice in pravna sredstva. Že tedaj je namreč zatrjeval, da policista postopka ne bi mogla voditi na parkirišču, namenjenem tamkajšnjim stanovalcem, vendar tako ni bilo presojeno. Zato tožnik ne more biti uspešen z očitkom organu za BPP, da je ta nepravilno vztrajal na ugotovitvah SDT, da za naznanjeno dejanje ni podan utemeljen sum, da gre za kaznivo dejanje, ne da bi (tožnik) svoje trditve oprl na dopustna nova dejstva in dokaze, kar priložena fotografija table na parkirišču ni, saj je bilo dejstvo, ki ga dokazuje, v dosedanjih postopkih že upoštevano.

11. Kolikor pa tožnik tudi za vklenitev meni, da je bila storjena s kaznivim dejanjem policistov, mu sodišče prav tako ne sledi. Tožbi je v zvezi s tem tožnik priložil dopis Policije z dne 7. 11. 2019, iz katerega izhaja, da je bil tožniku dne 2. 5. 2017 izdan plačilni nalog (kar ni sporno), kot razlog pa je naveden prekršek po prvem odstavku 22. člena Zakona o javnem redu in miru, ki ga je tožnik storil z neupoštevanjem ukaza policistov. Torej je tožnik tudi v tem primeru lahko svoje nestrinjanje z ravnanjem policistov uveljavljal s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog.

12. Neutemeljene pa so tudi tožbene navedbe ter na drugačno presojo sodišča ne morejo vplivati, da je zaradi ravnanj policistov, ki sta zoper tožnika 2. 5. 2017 vodila postopka za prekršek, utrpel škodo. Če v prekrškovnih postopkih ni uspel dokazati nezakonitosti njunih ravnanj, to pomeni, da velja, da mu je škoda nastala zaradi prekrškov, ki jih je storil, in ne zaradi postopanja policistov.

13. Ob navedenem je po presoji sodišča organ za BPP mogel zaključevati, da gre za očitno nerazumno zadevo in da kazenski pregon zoper osumljena nima verjetnega izgleda za uspeh in ga ni razumno sprožati. Ne drži, kot navaja tožnik v tožbi, da bi organ za BPP odločitev o tožnikovi prošnji sprejel, po tem ko je „odločil, da policista nista zlorabila uradnega položaja“, ob sklicevanju na sklep SDT o zavrženju kazenskih ovadb ter ne da bi upošteval njegove trditve, dokaze in argumente. Organ se je namreč mogel opreti na oceno SDT, da ni podan utemeljen sum, da bi bilo s strani policistov storjeno očitano kaznivo dejanje, in ki je temeljila tudi na sodbi, izdani v prekrškovnem postopku, ob tem ko je, kar izrecno navaja, upošteval tudi s strani tožnika predloženo dokumentacijo, v kateri pa ni bilo ničesar novega in relevantnega, kar bi dajalo podlago za drugačno oceno o tem, ali je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja s strani policistov, in kar bi dopuščalo sklep o verjetnem izgledu tožnika za uspeh v kazenskem postopku zoper policista, svoj zaključek pa je organ oprl tudi na primer iz sodne prakse. Po navedenem pa sodišče odločitvi in razlogovanju organa za BPP, da gre za očitno nerazumno zadevo, v kateri kazenskega postopka ni razumno sprožati, v celoti pritrjuje.

14. Ker je sodišče presodilo, da so tožbene navedbe neutemeljene in ker tudi ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti sodišče po uradni dolžnosti, je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

15. Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Sporno je namreč pravno vprašanje, ali obstaja utemeljen sum, da sta policista pri vodenju uradnega postopka zoper tožnika 2. 5. 2017 zlorabila uradni položaj, v povezavi z oceno verjetnosti uspeha tožnika kot subsidiarnega tožilca v kazenskem postopku zoper policista. Predloženi dokazi pa so usmerjeni na dokazovanje nespornih (posredno relevantnih) dejstev (katera dejanja sta policista izvedla, ter kje), ki jih za odločitev v zadevi zato ni potrebno dokazovati.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba in sklep U 2430/2002
• sodba I U 1470/2012
• sodba II U 354/2010