UPRS Sodba I U 1102/2020-9

Jedro

Podatki o zadevi so obvezne sestavine vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP).

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1048/2020 z dne 27. 5. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega upravnega spora v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) „za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem II. stopnje Okrajnega sodišča v Ljubljani III P ... ter v postopku mediacije zaradi vrnitve posojila“. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka presodila, da tožnica v svoji prošnji za dodelitev BPP ni navedla dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da ima v zadevi, v zvezi s katero zaproša za BPP, verjetne izglede za uspeh. Glede tega navaja določbo Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po kateri mora pritožba vsebovati navedbo in obrazložitev enega ali več pritožbenih razlogov, česar tožnica ni navedla. Po sodni praksi naslovnega sodišča je organ dolžan prosilca za BPP pozvati na dopolnitev vloge le v primeru, če bi bila prošnja formalno nepopolna oziroma nerazumljiva, glede vsebinske utemeljenosti prošnje pa velja, da mora stranka razloge navesti sama, natančno in določno. Zaradi vsebinskih pomanjkljivosti organ ne zahteva dopolnitve prošnje za BPP, temveč jo obravnava z vsebino, kot je vložena. Zato toženka tožnice ni pozvala na dopolnitev njene prošnje oziroma k dodatni navedbi razlogov, temveč je ugotovila, da tožnica ni izpolnila ne trditvenega, ne dokaznega bremena, ki ju nosi po določbi 140. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Zato tožnica po presoji organa ni izkazala verjetnih izgledov za uspeh v zadevi, v zvezi s katero zaproša za Bpp, kar je v skladu s 24. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) razlog za zavrnitev njene prošnje.

2. Tožnica se s to odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri med drugim navaja, da je toženka nikoli ni pozvala, naj pošlje pritožbene navedbe, tega pa tudi ni mogla storiti, saj pritožba še ni bila spisana, temveč jo je lahko spisal šele odvetnik po sestanku s tožnico. Podrobno navaja pritožbene razloge in dodaja, da izpolnjuje materialni pogoj za dodelitev BPP, pritožba pa je bila že sestavljena in vložena, in to kvalitetno, tako da bi bilo nepravično do tožnice, če ji BPP ne bi bila odobrena. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in v celoti ugodi njeni prošnji za BPP, poleg tega pa naj toženki naloži povračilo stroškov upravnega spora, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Po drugem odstavku 34. člena ZBPP ravna pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek (Zakon o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP), razen če ZBPP določa drugače.

4. Po prvem odstavku 32. člena ZBPP vloži prosilec prošnjo za dodelitev BPP pisno, na predpisanem obrazcu, po drugem odstavku tega člena pa mora prošnja med drugim vsebovati tudi podatke o zadevi in navedbo oblike in obsega BPP. Glede na tako zakonsko ureditev pomenijo navedeni podatki obvezne sestavine vloge, tako da mora organ za BPP v primeru, če ti podatki v vlogi manjkajo, z njo ravnati kot z nepopolno vlogo (67. člen ZUP). Kaj v tem pogledu pomenijo „podatki o zadevi“, je mogoče sklepati po predpisanem obrazcu (obrazec BPP št. 1, na katerem je prošnjo za dodelitev BPP vložila tudi tožnica), ki pod rubriko III, „podatki o zadevi“, v predvidenem prostoru že na prvi pogled ne omogoča navedb, ki bi presegale formalno oznako zadeve, torej opravilno številko in vrsto spora.

5. Na ugotavljanje dejanskega stanja in s tem vsaj posredno na trditveno podlago pa se nanaša prvi odstavek 33. člena ZBPP, ki organu daje pooblastilo, da zbere "druge podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena (…) kadar in če je to potrebno", torej tudi „podatke o zadevi“, med drugim zato, da se dodeli BPP (prva alineja prvega odstavka 33. člena). Taka ureditev po presoji sodišča pomeni poudarjeno preiskovalno načelo, torej dolžnost organa, da – če je to potrebno – tudi po uradni dolžnosti ugotovi dejstva in okoliščine, potrebne za odločitev. V zvezi s tem sodišče opozarja še na prvi odstavek 138. člena ZUP, po katerem je treba strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi, ter določbe 139. člena ZUP, iz katerih prav tako izhaja poudarjeno preiskovalno načelo v upravnem postopku in s tem tudi v postopku za dodelitev BPP (prim. npr. drugi in tretji odstavek tega člena).

6. Sodišče k temu pripominja še, da taka razlaga zakona ni v nasprotju s stališčem naslovnega sodišča v zadevi, na katero se sklicuje toženka (I U 1047/2019), saj odločitev v tej zadevi ni temeljila na presoji, da tožnik ni zagotovil trditvene oziroma dokazne podlage, temveč na presoji, da njegove (sicer zadostne) navedbe sploh ne pomenijo dejanskega stanja, ki bi dajalo podlago za uveljavljanje pravice, ki jo je želel tožnik uveljavljati. Šlo je torej za zahtevek, ki je bil v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, kar je sodišče tudi izrecno navedlo.

7. S tem, ko toženka zaradi domnevno pomanjkljivih tožničinih navedb o zadevi, v zvezi s katero je zaprosila za dodelitev BPP, sploh ni ugotavljala dejanskega stanja, je torej zagrešila kršitev postopka, ker je na to oprla svojo odločitev, pa je treba to kršitev šteti za bistveno.

8. Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s tretjo točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po četrtem odstavku istega člena je toženka v tem postopku vezana na stališča naslovnega sodišča, ki se tičejo postopka, kar pomeni, da bo morala dejansko stanje, na katero bo oprla odločitev, ustrezno razčistiti, po potrebi tudi z zaslišanjem tožnice in vpogledom v sodne spise zadeve, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za dodelitev BPP. Če bo po tem menila, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP, bo morala to ustrezno obrazložiti ob upoštevanju svojih dejanskih ugotovitev, pravnih podlag, ki se nanašajo na zadevo, v zvezi s katero je tožnica zaprosila za dodelitev BPP, in pravnega standarda "očitnosti" (tretji odstavek 24. člena ZBPP).

9. Ker je bilo po povedanem že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

10. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška družba, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika; OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

16.03.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 1520/2019-6
• VSC Sklep I Cp 308/2021
• VSK sklep Cp 363/2009