UPRS Sodba III U 216/2020-6

Jedro

Vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč za odločitev ni pomembna, saj je tožena stranka v skladu s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno štela, da se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek in se zato upoštevajo zgolj pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Tožnikovih kmetijskih in gozdnih zemljišč torej tožena stranka ni upoštevala pri izračunu tožnikovega premoženja, prav tako tudi ni upoštevala vrednosti stanovanjske hiše, kjer ima tožnik svoje stalno prebivališče.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v ... (v nadaljevanju: tožena stranka) je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki založitve predujma za kritje stroškov sodnega izvedenca v pravdni zadevi Okrožnega sodišča ... št. I P 123/2015, ki se vodi zaradi obnove pravdnega postopka.

2. Tožena stranka je v obrazložitvi svoje odločitve pojasnila, da morajo biti za odobritev brezplačne pravne pomoči v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) hkrati izpolnjeni tako finančni (materialni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP, kot tudi vsebinski pogoji, določeni zlasti v 24. členu tega zakona. Kolikor prosilec enega od teh pogojev ne izpolnjuje, sodišče, ki odloča o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, njegovo prošnjo za dodelitev te pomoči zavrne.

3. Tožena stranka je višino prosilčevega premoženja ugotavljala v skladu s 14. členom ZBPP v zvezi s 27. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) ter 17. in 18. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS). Premoženje prestavljajo vse stvari, ki imajo denarno vrednost in so v pravnem prometu. V skladu s 17. členom ZUPJS se v premoženje prosilca in njegove družine šteje vse nepremičnine, vozila, lastniške deleže v družbah in zadrugah, vrednostne papirje, denarna sredstva na transakcijskih ali drugih računih, hranilne vloge, druga denarna sredstva in drugo premoženje. Tožena stranka pojasnjuje, da je na podlagi zemljškoknjižnih in katastrskih podatkov ugotovila, da je tožnik lastnik 15 nepremičnin, in sicer kmetijskih in gozdnih zemljišč v k.o. ..., ..., ... in ..., kar vse navaja s parcelnimi številkami ter njihovo vrednostjo po GURS; nadalje lastnik pozidanega zemljišča oziroma kmetijskih stavb, ki nimajo katastrskega dohodka na parc. št. 1420, *53 in 1413/4 k.o. ..., so pa vredne 324 EUR, 720,81 EUR in 113,00 EUR; lastnik parc. št. *68/2 k.o. ..., ki je brez katastrskega dohodka, na njej pa je klet/zidanica v vrednosti 19.979,00 EUR; lastnik parc. št. *52 k.o. ..., ki je brez katastrskega dohodka, na njej pa je stavba št. 157, ki je katastrsko označena kot enostanovanjska hiša brez evidentiranega naslova ter z vrednostjo po podatkih GURS v višini 31.584,00 EUR; in lastnik parc. št. * 54 k.o. ..., ki je brez katastrskega odhodka, na njej pa je enostanovanjska hiša z naslovom ... 42, uporabne površine 70 m2 in z vrednostjo po GURS v višini 27.996,00 EUR.

4. Tožena stranka pojasnjuje, da se kot nepremično premoženje pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči upošteva vse nepremično premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, razen taksativno naštetih izjem, to je stanovanja, v katerem biva prosilec in njegovi družinski člani, ki imajo tu prijavljeno stalno prebivališče ter ustreza kriteriju primernega stanovanja; nadalje poslovnih stavb, uporabljenih za pridobivanje dohodka iz dejavnosti; in kmetijskih ter gozdnih zemljišč, ki dajejo katastrski dohodek in se zato ta upošteva pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Skladno s tem je tožena stranka pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja upoštevala zgolj vrednost njegovih nepremičnin s parc. št. 1420, *53, 1413/4, *68/2 in *52, vse k.o. ..., medtem ko ostalih njegovih nepremičnin, torej gozdnih in kmetijskih zemljišč ter stanovanjske stavbe, kjer tožnik živi, ni upoštevala. Skupna vrednost nepremičnin, ki jih je upoštevala pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja znaša skupaj 52.720,81 EUR, kar presega premoženjski cenzus 19.304,64 EUR za posameznega prosilca oziroma njegovo družino kot celoto, do katerega višine se brezplačna pravna pomoč še odobri in je določen v 27. členu ZSVarPre. Opisana ugotovitev pomeni, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in je zato njegovo prošnjo zavrnila. Dodaja še, da je sicer na vseh storilčevih nepremičninah vpisana prepoved odsvojitve in obremenitve zaradi vknjiženih hipotek, vendar pa lahko tožnik kljub takemu vpisu z nepremičninami razpolaga, kar v nadaljevanju izpodbijane odločbe obširno utemeljuje ter se sklicuje na relevantno sodno prakso.

5. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Pojasnjuje, da tožbo vlaga zato, ker nima denarja. Je invalid in prejema invalidnino. Njegov žiro račun je blokiran. Položnic ne more plačati, nima drv in si ne more pomagat. Zemljišče, ki ga ima, ni vredno nič in mu ne daje dohodka. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba spremeni tako, da se mu odobri brezplačna pravna pomoč.

6. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila, pač pa vztrajala pri sprejeti odločitvi in razlogih zanjo, sodišču pa predlagala, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje, kar vse je pojasnila in utemeljila v obrazložitvi izpodbijane odločbe. Sodišče zato razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožnikovimi tožbenimi ugovori pa še dodaja:

9. Tožena stranka v skladu z določbo tretjega odstavka 11. člena ZBPP in ustaljeno sodno prakso pravilno ugotavlja, da morata biti za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjena tako finančni oziroma materialni pogoj kot tudi vsebinski oziroma objektivni pogoj. Če eden od teh dveh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do dodelitve brezplačne pravne pomoči. Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev poleg prosilca upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP), pri tem pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP). Skladno s tem je zato pri ugotavljanju premoženja prosilca in njegovih družinskih članov treba izhajati iz določbe 17. člena ZUPJS, ki določa, da se v premoženje osebe šteje nepremično premoženje, osebna in druga vozila, vodna plovila, lastniški deleži gospodarskih družb ali zadrug, vrednostni papirji, denarna sredstva na transakcijskem ali drugem računu, hranilne vloge in druga denarna sredstva po izjavi posameznika ter drugo premično premoženje. Ob upoštevanju prvega odstavka 27. člena ZSVarPre se brezplačna pravna pomoč ne odobri osebi, kolikor prej navedeno premoženje dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. za posameznega prosilca oziroma za njegovo družino kot celoto, ne glede na število družinskih članov. Ker osnovni znesek minimalnega dohodka znaša 402,18 EUR¹, tožena stranka pravilno ugotavlja, da je njegov 48-kratnik 19.304,64 EUR, kar je cenzus premoženja, do katerega se še odobri brezplačna pravna pomoč.

10. Tožnik ugotovitvam tožene stranke glede lastništva nepremičnin, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločbi, ne oporeka, prav tako tudi ne oporeka njihovi vrednosti. Navaja sicer, da zemljišče ni nič vredno in da mu ne daje dohodka. Četudi bi bilo mogoče to tožbeno navedbo razumeti tako, da tožnik oporeka vrednosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki jih tožena stranka navaja v izpodbijani odločbi, pa za trditev, da od teh zemljišč nima dohodka, ni predložil nobenega dokaza niti ni pojasnil, koliko naj bi bila ta zemljišča vredna in zato sodišče ugotavlja, da gre zgolj za pavšalne navedbe, ki na odločitev ne morejo vplivati. Nenazadnje, vrednost kmetijskih in gozdnih zemljišč tudi sicer za odločitev ni pomembna, saj je tožena stranka v skladu s 6. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS pravilno štela, da se v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne upoštevajo kmetijska in gozdna zemljišča, ki dajejo katastrski dohodek in se zato upoštevajo zgolj pri ugotavljanju prosilčevega dohodka. Tožnikovih kmetijskih in gozdnih zemljišč torej tožena stranka ni upoštevala pri izračunu tožnikovega premoženja, prav tako tudi ni upoštevala vrednosti stanovanjske hiše, kjer ima tožnik svoje stalno prebivališče. Kot premoženje, ki je relevantno za presojo ali tožnik izpolnjuje finančni oziroma materialni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je tožena stranka pravilno upoštevala le vrednost nepremičnin s parc. št. 1420, *53, 1413/4, *68/2 in *52, vse k.o. ..., to je vrednost nepremičnin, ki so pozidane in brez katastrskega dohodka, njihova skupna vrednost pa znaša 52.720,81 EUR. Vrednost teh nepremičnin je tožena stranka ugotovila na podlagi ocenjene vrednosti GURS, tožnik pa jim ne oporeka in zato sodišče šteje, da ni sporna. Ker vrednost navedenih nepremičnin presega premoženjski cenzus za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je zaključek tožene stranke, da zavrne tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, utemeljena. Na odločitev zato ne more vplivati tožnikovo navajanje, da nima denarja, da prejema invalidnino, da ne more plačati položnic in da nima drv (za kar sicer tudi ni predložil nobenega dokazila), saj vrednost premoženja, ki je v njegovi lasti in s katerim tudi lahko razpolaga (kot je tožena stranka argumentirano pojasnila v izpodbijani odločbi in teh navedb sodišče zato ne ponavlja) bistveno presega mejo vrednosti premoženja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

11. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožnikova tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj odločitev temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), dejansko stanje, pomembno za odločitev v zadevi, med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), stranki pa izvedbe glavne obravnave tudi nista predlagali. Sodišče zato presoja, da za učinkovito sodno varstvo v zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna.

-------------------------------
¹ II. točka Sklepa o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji od 1. julija 2019 (Uradni list RS, št. 46/19)

Datum zadnje spremembe:

16.03.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba II U 506/2019-7
• sodba II U 447/2010
• UPRS sodba I U 1119/2014