UPRS Sodba III U 180/2020-9

Jedro

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja le finančnega stanja prosilca, pač pa se tudi preverja ali prosilec izpolnjuje še druge pogoje, določene s tem zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti torej istočasno izpolnjeni tako finančni kot tudi vsebinski pogoji. To pomeni, da kolikor eden od teh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, pa četudi drug pogoj izpolnjuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega zastopanja in oprostitve stroškov sodnih izvedencev v zadevi obnove pravdnega postopka Okrajnega sodišča v ... št. P 4/99.

2. V obrazložitvi svoje odločitve je tožena stranka pojasnila, da je pri odločanju izhajala iz določbe 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da morajo biti za odobritev brezplačne pravne pomoči istočasno izpolnjeni finančni (materialni) pogoji iz 12., 13. in 14. člena ZBPP ter vsebinski pogoji, določeni zlasti v 24. členu ZBPP. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP se pri presoji o dodelitvi brezplačne pravne pomoči kot vsebinski pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, ali zadeva ni očitno nerazumna oziroma ali ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva ter odgovore nanje oziroma ali je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj oziroma ali je pričakovani izid zadeve za prosilca življenjskega pomena. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnih dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti. Tožena stranka poudarja, da se po določbah ZBPP ter po sodni praksi kot pogoj za odobritev brezplačne pravne pomoči zahteva obstoj tehtnih okoliščin o zadevi, ki kažejo na verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet brezplačne pravne pomoči, smiselno in bo imelo končni uspeh. To sodišču nalaga, da vsaj v omejenem obsegu, to je v okviru ustreznega pravnega standarda, opravi vsebinski preizkus zadeve.

3. Tožena stranka pojasnjuje, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni vsebovala pojasnil, ki bi omogočila konkretnejšo opredelitev zadeve ali pojasnil, ki bi omogočila oceno vsebinske utemeljenosti prošnje in jo je zato pozvala, naj svojo vlogo dopolni, kar je tožnica tudi storila. Tožnica je navedla, da se sklicuje na obnovitveni razlog po 4. točki 394. člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dne 10. 8. 2020 se je zglasila pri Okrajnem sodišču v ... ter po vpogledu v pravdni spis št. P 4/99 ugotovila, da tožena stranka Zavarovalnica ... v sodnem spisu ni imela pooblastila. Po dodatnih poizvedbah je ugotovila, da je Zavarovalnica ... imela splošno pooblastilo pooblaščencem za zastopanje deponirano pri Okrožnem sodišču v ... pod št. Su 25/95. Pred Okrajnim sodiščem v ... takega pooblastila ni imela, saj se spomni, da je sodnica na glavni obravnavi pooblaščenki te zavarovalnice naložila, naj pooblastilo predloži v roku 8 dni. Od Okrajnega sodišča v ... je naknadno pridobila neoriginalne listine, ki kot take ne morejo izkazovati, da je Zavarovalnica ... dala pooblastilo pooblaščencem za zastopanje pred tem sodiščem in so že na prvi pogled ponaredek ter ne izkazujejo dejanskega stanja. Okrajno sodišče v ... ne razpolaga z listino, ki bi dokazovala, da je bila vloga Zavarovalnice ... za vpis njenih pooblaščencev res poslana temu sodišču, prav tako tudi dopis Okrajnega sodišča v ..., s katerim so šele 12 mesecev po prejemu domnevnega pooblastila to pooblastilo vpisali, nakazuje, da tako pooblastilo ni obstajalo. Okoliščine, ali je Zavarovalnica ... izdala pooblastilo za svoje pooblaščence, se bo ugotavljalo v obnovi postopka oziroma v postopku ustreznih institucij, saj na neobstoj pooblastila kažejo tudi drugi indici, ki pa jih ne želi navajati.

4. Tožena stranka v nadaljevanju obrazložitve citira določbo 4. točke 394. člena ZPP in določbo 396. člena istega zakona, ki določa roke za vložitev predloga za obnovo postopka. Pojasnjuje tudi, da mora stranka, ki predlaga obnovo postopka, v skladu s 379. členom ZPP navesti zakoniti razlog, na podlagi katerega se zahteva obnova postopka, okoliščine, iz katerih izhaja, da je predlog vložen v zakonitem roku, in dokaze, ki podpirajo navedbe predlagatelja.

5. Tožena stranka meni, da je tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sprožitvijo obnove pravdnega postopka pri Okrajnem sodišču v ... v zadevi št. P 4/99 očitno nerazumna, saj tožnica ne izkazuje nobenega izgleda za uspeh in je zato njeno pričakovanje v zvezi z želeno obnovo postopka očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Iz poizvedb, ki jih je opravila tožena stranka, izhaja, da je Zavarovalnica ... z dopisom z dne 12. 7. 1995, ki ga je poslala priporočeno dne 18. 7. 1995 in ga je Okrajno sodišče v ... prejelo dne 19. 7. 1995, po takratni zakoniti zastopnici priglasila generalno pooblastilo 12 pooblaščencem za zastopanje v vseh pravdnih zadevah pred tem sodiščem, med njimi tudi za pooblaščenko A.A. Po urgenci Zavarovalnice ... je Okrajno sodišče v ... z dopisom št. Su 25/95 z dne 9. 9. 1996 tej notificiralo deponiranje pooblastil pod št. Su 25/95. Pod opr. št. Su 25/letnica so sicer, glede na takrat veljavni šifrant Su zadev, vsa sodišča v Republiki Sloveniji vpisovala pooblaščence pravnih oseb od leta 1991 do vključno leta 2000. V pravdni zadevi, za katero tožnica zaproša za dodelitev brezplačne pravne pomoči za obnovo postopka, je Zavarovalnica ... po svoji pooblaščenki A.A. dne 22. 5. 2000 vložila odgovor na tožbo in se v njem izrecno sklicevala na pooblastilo, deponirano pod št. Su 25/95, dne 8. 6. 2000 pa je nato ista pooblaščenka tudi zastopala toženo stranko na naroku glavne obravnave, pri čemer je sodnoupravna št. Su 25/95 navedena v zapisniku o glavni obravnavi.

6. Glede na vse navedeno tožena stranka ugotavlja, da so zatrjevanja tožnice o neobstoju veljavnih pooblastil za družbo Zavarovalnica ... neutemeljena in v nasprotju s spisovnimi listinami iz pravdne zadeve in z listinami iz spisa sodne uprave. Tožnica dejansko podlago za obnovo postopka gradi na zatrjevanju neobstoja veljavnega pooblastila ter na pavšalnih zatrjevanjih v smislu ponaredkov, s čimer pa po oceni tožene stranke v postopku ne more uspeti. Tudi po tem, ko jo je tožena stranka s tem seznanila, v dopolnitvi ni podala dodatnih relevantnih navedb in ni predložila dokaza, iz katerega bi lahko na dan odločanja izhajal drugačen zaključek od pojasnjenega, pa tudi sicer je vsa dokazila pridobila tožena stranka sama. Tožena stranka še dodaja, da se obstoj procesnih predpostavk, torej enako vprašanje procesne sposobnosti, po uradni dolžnosti presoja tudi v pritožbenem postopku. Pritožbeni postopek se je vodil tudi v pravdni zadevi, za katero želi tožnica predlagati obnovo postopka, vendar pa pritožbeno sodišče pomanjkljivosti glede obstoja pooblastila za pooblaščenko Zavarovalnice ... ni ugotovilo. A.A., pooblaščenka Zavarovalnice ... v pravdnem postopku, za katerega želi tožnica predlagati obnovo, je to družbo zastopala v pravdah pred Okrajnim sodiščem v ... vsaj že od meseca julija 1995, torej pet let preden je vložila odgovor v pravdni zadevi tožnice.

7. Tožnica se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo iz vseh tožbenih razlogov, med katerimi izpostavlja bistveno kršitev določb postopka ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V tožbi je navedla, da vlaga tožbo na podlagi 4. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlagala, da ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta in ugotovi, da je bilo s tem aktom poseženo v njene človekove pravice in temeljne svoboščine, toženo stranko pa naj zaveže k odpravi posledic dejanja. Pogojno je sodišču predlagala, da izpodbijani akt odpravi ali spremeni, in sicer kolikor bi ugotovilo, da bi imela s tako odpravo oziroma spremembo pravno korist, tudi ob upoštevanju, da je rok za vložitev obnove postopka že zamudila. Po tem, ko jo je sodišče s pozivom z dne 7. 10. 2020 seznanilo, da je izpodbijana odločba dokončni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, o zakonitosti katerega sodišče odloča v upravnem sporu, medtem ko je sodno varstvo po 4. členu ZUS-1, to je presoja zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, subsidiarne narave ter dopustno le, kolikor ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, je tožnica z vlogo z dne 17. 10. 2020 tožbeni zahtevek popravila tako, da je navedla, da vlaga tožbeni zahtevek v rednem upravnem sporu na podlagi 2. člena ZUS-1, sodišču pa predlagala, da ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta.

8. Tožnica v tožbi navaja, da je izpodbijana odločitev nerazumna, nelogična, nezakonita, arbitrarna, kontradiktorna in nasprotuje vsemu, kar izhaja iz listin v zadevi št. Su 25/95 Okrajnega sodišča v .... Dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno, izpodbijana odločba pa je tudi protispisna in v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Služba za brezplačno pravno pomoč je namreč prestopila meje svoje pristojnosti in prevzela vlogo sodišča, saj je že vnaprej ugotavljala dejansko stanje oziroma obstoj spornega pooblastila za zastopanje takratne pooblaščenke Zavarovalnice ... Prav obstoj pooblastila pa je glavni razlog za obnovo postopka. Pri tem je tožena stranka napačno razlagala določbo 24. člena ZBPP, zlasti tretji odstavek te določbe. Očitno tudi je, da se je zavedala pomena zamude roka za vložitev predloga za obnovo postopka, vendar pa se je kljub temu zmotno sklicevala na določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP s trditvijo, da naj bi ji ta določba dovoljevala oziroma celo nalagala vsebinski preizkus zadeve. Prepričana je, da je s tem služba za brezplačno pravno pomoč pri toženi stranki prekoračila svoja pooblastila, s svojo razlago 24. člena ZBPP, ki jo tožnica v nadaljevanju tožbe citira, pa zmotno uporabila materialno pravo.

9. Tožnica pojasnjuje, da je njena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči razumna. V vlogi z dne 4. 9. 2020 je pojasnila razloge za vložitev predloga za obnovo postopka in se celo sklicevala na pravno podlago, to je določbo 4. točke 394. člena ZPP. Pojasnila je tudi, da pooblaščenka Zavarovalnice ... ni imela pooblastila za zastopanje pred Okrajnim sodiščem v ... ter izrazila utemeljene dvome glede obstoja pooblastila. Meni, da je s tem navedla dovolj razlogov za odobritev njeni prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči in tudi navedla, da bo obstoj pooblastila ugotavljalo pravdno sodišče kot predhodno vprašanje. Prepričana je, da je naredila celo več kot se pričakuje od stranke, ki vloži prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

10. Tožnica meni, da bi tožena stranka morala vedeti za katero sodišče je imela pooblaščenka Zavarovalnice ... pooblastilo. Če je tožena stranka že preverjala, ali je imela pooblaščenka deponirano pooblastilo pri Okrajnem sodišču v ..., bi morala te listine navesti tudi v izpodbijani odločbi, pa tega ni storila. To pomeni, da je izpodbijana odločba neutemeljena in ni podprta z listinami. Okrožno sodišče v ... in Služba za brezplačno pravno pomoč sta bila sicer že predhodno seznanjena s problematiko glede obstoja pooblastila pooblaščenke Zavarovalnice ..., saj je pisna korespondenca potekala vse do 14. 8. 2020 dalje. To potrjuje dejstvo, da je Služba za brezplačno pravno pomoč vpogledala v spis št. Su 25/95 Okrajnega sodišča v ..., prav tako je bil glede spornega pooblastila seznanjen direktor Okrožnega sodišča v ..., enako tudi z njeno vlogo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

11. Dejstvo je, da je tožena stranka vedela, da pooblaščenka Zavarovalnice ... ni imela deponiranega pooblastila za zastopanje pri Okrajnem sodišču v ..., saj trdi, da je glede tega vpogledala spis št. Su 25/95. Četudi iz listin Okrajnega sodišča v ... nesporno izhaja, da takega pooblastila ni bilo, tožena stranka vztrajno trdi, da je tako pooblastilo obstajalo. Iz vloge za vpis splošnega pooblastila Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 izhaja, da listina ni imela dohodne štampiljke Okrajnega sodišča v ..., kar pomeni, da ni dokaza, da bi jo to sodišče prejelo. Prav tako to sodišče nima ovojnice, s katero naj bi ta vloga prispela na sodišče. Vpisničarka B.B. je vpričo tožničinega sina C.C. zatrjevala, da sodišče izkazuje prejem sporne vloge Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 ter da hrani ovojnico, s katero je Zavarovalnica ... dne 7. 9. 1995 poslala urgenco za vpis v seznam pooblastil, vendar pa je ta brez prejemne štampiljke, pač pa le s pečatom Zavarovalnice ..., kdaj je bila ta pošiljka odposlana. Zakaj Okrajno sodišče v ... ne hrani ovojnice, s katero naj bi bilo poslano sporno pooblastilo, pa vpisničarka ni odgovorila, pač pa je vztrajala, da ovojnica z dne 7. 9. 1995 zadošča in da se z njo hrani tudi kopija spornega pooblastila.

12. Vpisničarka Okrajnega sodišča v ... je dne 14. 8. 2020 naredila uradni zaznamek in navedla, da je tožnica pridobila kopije celotnega spisa št. Su 25/95, ki pa ni vseboval vloge Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 z dohodno štampiljko. Na podlagi tega tožnica zatrjuje, da so listine ponaredek, saj bi morala imeti prava listina dohodno štampiljko. To pomeni, da Okrajno sodišče v ... nima listine oziroma vloge Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 za vpis splošnih pooblastil, ki bi bila opremljena s tako štampiljko. V času, ko je potekala njena korespondenca z Okrajnim sodiščem v ... in Okrožnim sodiščem v ..., se je nenadoma pojavila vloga Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995, ki je bila opremljena z dohodno štampiljko, na kateri je navedeno, da je bila sprejeta kot priporočena pisemska pošiljka dne 19. 7. 1995, pisemska ovojnica te pošiljke pa se ne hrani. Prepričana je, da te vloge dne 14. 8. 2020 ni bilo v spisu Su 25/95, kar je potrdila tudi vpisničarka vpričo njenega sina. Zato utemeljeno sumi, da je bila listina z dohodno štampiljko izdelana v času, ko se je z dopisi, poslanimi Okrajnemu sodišču v ... in Okrožnemu sodišču v ..., trudila izkazati, da pooblaščenka Zavarovalnice ... ni imela deponiranega pooblastila za zastopanjem pred Okrajnim sodiščem v .... V ta namen je telefonsko kontaktirala tudi z direktorjem sodišča, ki pa ji je dal jasno vedeti, da bo lojalen do zaposlenih in ji z namenom ustrahovanja tudi zagrozil z ovadbo. Glede na navedeno zato trdi, da je bila vloga Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 opremljena z dohodno štampiljko po 14. 8. 2020, saj kolikor bi obstajala že pred tem, bi ji jo vpisničarka Okrajnega sodišča v ... izročila, glede na to, da je sestavila uradni zaznamek, da je dne 14. 8. 2020 tožnica pridobila kopijo celotnega spisa Su 25/95. Katere listine je na tak način prejela, je navedla v dopisu z dne 17. 8. 2020, pri čemer je posebej navedla, da je vlogo Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995 prejela le s pečatom zavarovalnice o tem, kdaj je bila vloga odposlana.

13. Tožnica v nadaljevanju večkrat poudarja, da je bila vloga Zavarovalnice ... z dne 12. 7. 1995, ki je v spisu št. Su 25/95, dne 14. 8. 2020 opremljena le s pečatom zavarovalnice o tem, kdaj je bila odposlana in brez dohodne štampiljke sodišča. Na ovojnici, s katero je bila poslana urgenca zavarovalnice z dne 5. 9. 1996, je na pečatu pošte viden datum oddaje dne 7. 9. 1996, datum 7. pa je prečrtan, kar je dodaten indic, da gre za ponarejanje listin. Tisti, ki je uporabil nepravo ovojnico se je namreč zavedel, da je bil to dela prost dan. Dohodna štampiljka, ki je sedaj na sporni vlogi, je v črni barvi in ne v modri ali vijolični, kot so običajno opremljeni originali in kar daje vtis kopije. Datum prejema je vpisan ročno, na ostalih pa je odtisnjen s pečatom. Zato meni, da je edina logična razlaga, da se je zaradi njenih poizvedb o pooblastilu proizvedla nova listina. Tožnica nato znova izpostavlja, da za to listino ni pisemske ovojnice in da je le ovojnica z urgenco in to z datumom oddaje na dan sobote, ko zavarovalnica gotovo ni delala. Vse to jo vodi do zaključka, da gre pri vlogi Zavarovalnice ... za ponaredek. Tožena stranka bi ji morala dodeliti brezplačno pravno pomoč, ne pa se sklicevati, da ni vzbudila dvoma o obstoju spornega pooblastila, kar kaže, da je prišlo do zlorabe položaja in nevestnega dela v službi. Meni, da bi bilo zato utemeljeno, da se ji brezplačna pravna pomoč odobri, pravdno sodišče pa naj presodi vprašanja glede obstoja spornega pooblastila. Z izpodbijano odločitvijo ji je bila odvzeta pravica do sodnega varstva, pa čeprav je bilo toženi stranki znano, da kolikor predloga za obnovo postopka ne bo vložila, tega ne bo mogla storiti kasneje in da ji bo zato nastala nepopravljiva materialna in nematerialna škoda. To ni le nezakonito in arbitrarno, pač pa ima znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja in uradnih pravic in nevestnega dela v službi.

14. Tožnica v nadaljevanju tožbe večkrat ponavlja opisane navedbe in jih zato sodišče ponovno ne povzema. Opisuje tudi pravdni postopek, za katerega bi želela predlagati obnovo postopka in v katerem bi izkazala krivo pričanje delodajalca, da je prekinila vzročno zvezo, zaradi česar je bil njen odškodninski zahtevek zavrnjen. Ponovno citira tudi določbo 24. člena ZBPP ter zatrjuje, da njena zahteva za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni nerazumna, kar utemeljuje z že povzetimi argumenti. Tožena stranka je po prepričanju tožnice zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP, ponovno pa tudi poudarja, da je s sprejeto odločitvijo prekoračila pooblastila, ki jih ima po tem zakonu. Navaja še, da so sodišča pri vpisovanju pooblastil ažurna in se, kot se je pozanimala, praviloma vpišejo naslednji dan po prejemu vloge. Tako je tudi Okrožno sodišče v ... ažurno opravilo vpis na podlagi vloge Zavarovalnice ..., ki jo je prejelo dne 19. 7. 1995. V izpodbijani odločbi ni pojasnjeno, zakaj v primeru sporne vloge s pooblastilom, ki naj bi bila pri Okrajnem sodišču v ... prejeta dne 19. 7. 1995, ni bilo tako in to vse do urgence zavarovalnice dne 9. 9. 1996. Praviloma se pooblastila deponirajo pri okrožnem sodišču, ta pa o tem okrajna sodišča obvesti, kolikor se pooblastilo nanaša tudi nanje. Tožnica v tožbi nato znova ponavlja svoje trditve glede dohodne štampiljke na spornem pooblastilu in barve odtisa štampiljke, kar vse je v predhodnih točkah še povzeto in zato sodišče tega ne ponavlja.

15. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri svoji odločitvi in razlogih zanjo ter sodišču predlaga, naj tožničino tožbo zavrne kot neutemeljeno. Poudarja, da je pravno napačno tožbeno zatrjevanje, da tožena stranka v vlogi organa za brezplačno pravno pomoč nima pooblastila vsebinsko presojati postopkov, za katere prosilci prosijo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Presojati jih sicer ne sme na način, da bi s tem prevzela vlogo stvarno pristojnega sodišča, sme pa jih presojati v okviru pravnega standarda, opredeljenega v 24. členu ZBPP. Pogojevanje dodelitve brezplačne pravne pomoči z izkazano možnostjo uspeha v zaprošenem postopku dopušča tako ustaljena sodna praksa nacionalnih sodišč, kot tudi sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice. Tožena stranka je zato morala opraviti omejeno presojo o tem, ali bo želeni postopek obnove tožničinega pravdnega postopka uspešen. Obnova postopka je sicer izredno pravno sredstvo in ne predstavlja ustavne kategorije, oziroma temeljne človekove pravice in torej ni izenačena, npr. s postopkom pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Izgledi za uspeh v postopkih, katerih cilj je odpraviti pravnomočno vzpostavljena pravna razmerja, se zato presojajo strožje. V ta namen je tožena stranka tožnico tudi pozvala k dopolnitvi prošnje, vendar pa ta tudi po dopolnitvi ni z ničemer izkazala obnovitvenega razloga, na katerega se je sklicevala. Tovrstnega razloga tožena stranka ni ugotovila niti po uradni dolžnosti v ugotovitvenem postopku, v katerem je po načelih oficialnosti, zasledovanja materialne resnice in varstva koristi stranke pridobila listinska dokazila. To, da je sporno pooblastilo iz leta 1995 dejansko veljavno obstajalo, že na prvi pogled dokazujejo vse v postopku pridobljene sodne listine, ki ne vzbujajo suma v njihovo pristnost ter zato tožničine navedbe njihove sporočilnosti niso mogle omajati.

16. Tožba ni utemeljena.

17. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Tožena stranka je dejansko stanje zadeve v celoti raziskala, sama pridobila za zadevo relevantne listinske dokaze, jih predložila tožnici in ji dala možnost, da se o njih izjavi. Svojo odločitev je glede na ugotovljeno dejansko stanje oprla na relevantne materialne predpise, ki jih je pravilno razložila in uporabila, vse to pa v obrazložitvi izpodbijane odločbe obširno pojasnila in se opredelila tudi do tožničine utemeljitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči in do njenih stališč, ki jih je sporočila po tem, ko jo je tožena stranka seznanila s svojimi ugotovitvami. Sodišče zato zavrača tožničino trditev, da naj bi tožena stranka kršila pravila postopka, zmotno uporabila materialno pravo ter nepopolno ugotovila dejansko stanje. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi v celoti sledi in se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožničinimi tožbenimi navedbami pa še dodaja:

18. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi pravilno pojasnila, da se, skladno z določbo 11. člena ZBPP, pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja le finančnega stanja prosilca, pač pa se tudi preverja ali prosilec izpolnjuje še druge pogoje, določene s tem zakonom. Za dodelitev brezplačne pravne pomoči morajo biti torej istočasno izpolnjeni tako finančni kot tudi vsebinski pogoji. To pomeni, da kolikor eden od teh pogojev ni izpolnjen, prosilec ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, pa četudi drug pogoj izpolnjuje. Tako je tudi stališče ustaljene upravno sodne prakse¹.

19. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka pravilno ugotovila in v obrazložitvi izpodbijane odločbe natančno pojasnila, da tožnica ne izpolnjuje vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in da zato njena prošnja ni utemeljena. Pri odločanju se je pravilno oprla na določbo 24. člena ZBPP. Po tej zakonski določbi se kot vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ena od teh okoliščin in dejstev, ki so v prvem odstavku 24. člena ZBPP primeroma našteta, je tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je pojasnjeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Skladno z opisano zakonsko določbo sodišče povzema, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen le tisti prosilec, ki prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči vlaga v zadevi, ki je razumna in ima verjetne izglede za uspeh, saj ni namen ZBPP, da bi se brezplačna pravna pomoč odobrila v tistih zadevah, ki takega pogoja ne izpolnjujejo. Taka presoja, ki je ocena verjetnosti ali bo prosilec v postopku uspel, ne posega v postopek, za katerega prosilec prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, niti ne prejudicira odločitve v takem postopku. Presoja izgleda za uspeh izhaja iz dejanskega stanja zadeve in sodne prakse v podobnih zadevah, kar je tožena stranka v obravnavanem primeru tudi pojasnila in utemeljila.

20. Iz tožničine tožbe izhaja stališče, da naj bi tožena stranka pri odločanju o dodelitvi brezplačne pravne pomoči z oceno verjetnih izgledov za uspeh s predlogom za obnovo pravdnega postopka prekoračila svoja pooblastila, vendar pa sodišče s tem ne soglaša. Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči namreč vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči, verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti. Tako presojo toženi stranki nalaga prav določba 24. člena ZBPP, pri tem pa ta presoja ne sme preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti zadeve. Ta standard sicer ni definiran, pač pa je treba njegovo vsebino ugotavljati v vsakem primeru posebej². Sodišče meni, da tožena stranka v konkretnem primeru takega standarda ni presegla, saj ni vnaprej prejudicirala odločitve sodišča glede predloga za obnovo postopka, ki ga namerava vložiti tožnica, pač pa je le ocenila, da so trditve, na katerih namerava tožnica oblikovati tak svoj predlog, očitno nerazumne in da zato nima verjetnega izgleda za uspeh. Svoje zaključke je tožena stranka obširno obrazložila in utemeljila z zbranimi dokazi ter se opredelila tudi do tožničinih navedb v zvezi s tem. Sodišče z ugotovitvami, pojasnili in zaključki tožene stranke v celoti soglaša in jih zato na tem mestu ne ponavlja, pač pa se nanje v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in pritrjuje, da glede na vse zbrane podatke tožnica s predlogom za obnovo postopka, v katerem namerava kot obnovitveni razlog uveljavljati trditev, da naj pooblaščenka zavarovalnice v pravdnem postopku ne bi imela pooblastila, nima verjetnih izgledov za uspeh in je zato njena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev takega predloga očitno nerazumna.

21. Sodišče še dodaja, da je tožena stranka pravilno pojasnila, da je obnova postopka izredno pravno sredstvo s katerim se posega v pravnomočno odločitev in da so zato kriteriji, pod katerimi se lahko uveljavlja, strožji kot pa v primeru rednih pravnih sredstev. Tudi iz tega razloga zato za presojo, ali je dodelitev brezplačne pravne pomoči razumna, ne zadošča zgolj navedba stranke, da namerava tak predlog vložiti, pač pa mora biti izkazano tudi, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh, česar pa tožnica v predmetni zadevi ni izkazala in je zato odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna, razlogi za tako odločitev pa prepričljivi in utemeljeni ter jim sodišče v celoti pritrjuje.

22. Na podlagi vsega navedenega sodišče zaključuje, da tožničina tožba ni utemeljena in jo je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo na seji senata, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1). Iz vsebine zadeve izhaja, da je med strankama sporna uporaba materialnega prava, konkretno določbe 24. člena ZBPP, in sicer sporno ali lahko tožena stranka presoja verjetnost izgleda za uspeh zadeve, za katero se prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči in v zvezi s tem zbira dokaze, kar vse je sodišče pojasnilo v predhodnih odstavkih te obrazložitve. Sodišče zato presoja, da za učinkovito sodno varstvo v zadevi izvedba glavne obravnave ni potrebna, stranki pa izvedbe glavne obravnave tudi sicer nista predlagali.

-------------------------------
¹ Primeroma, sodba Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 210/2017, I U 419/2017, III U 122/2017, in številne druge.
² Prim. sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 16/2013 z dne 30. 5. 2013.

Datum zadnje spremembe:

16.03.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba I U 833/2015
• UPRS Sodba IV U 200/2018-9
• UPRS sodba I U 1325/2013