UPRS Sodba I U 247/2019-12

Jedro

Prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo, ko je odločal o predlogu za obnovo postopka, odločbe z dne 31. 5. 2010 ni niti odpravil niti razveljavil, ampak je tožnici z izpodbijano odločbo ponovno odmeril dohodnino za leto 2009. S tem je prvostopenjski organ ponovno odločil o stvari, o kateri je bilo s pravnomočno odločbo z dne 31. 5. 2020 že odločeno, ne da bi pred tem to odločbo odpravil ali razveljavil.

Izrek

I. Tožbi se ugodi tako, da se odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 4210-4305/2012-10 08-211-26 z dne 23. 8. 2018 odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 113,85 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju prvostopenjski upravni organ) je z izpodbijano odločbo tožnici v ponovnem (obnovljenem, op. sodišča) postopku odmerila dohodnino za leto 2009 v znesku 3.944,50 EUR.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo zavrnil.

3. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da izpodbijana odločba temelji na napačno ugotovljenem dejanskem stanju in nepravilni uporabi materialnega prava, zagrešene pa so bile tudi bistvene kršitve pravil postopka. Med drugim navaja, da je dokazno breme o nastanku davčne obveznosti, višje od ugotovljene davčne obveznosti, na strani davčnega organa, pri čemer se sklicuje na drugi odstavek 76. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Ne strinja se z ugotovitvijo toženke, da ni predložila nobenih dokumentov, ki izkazujejo, da je bila dvignjena gotovina položena v blagajno in s strani družbe namensko porabljena. Meni, da je bila namenska poraba sredstev za namen družbe v nasprotju z zaključki toženke zadostno dokazana s predloženimi listinskimi dokazi, ne glede na odsotnost verodostojne listine o porabi gotovine, dvignjene sporne dni. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da ostane odločba o odmeri dohodnine za leto 2009 z dne 31. 5. 2010 v veljavi oziroma podrejeno, naj zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila.

5. Tožba je utemeljena.

6. V zadevi je izpodbijana odločba, s katero je bila tožnici v obnovljenem postopku ponovno odmerjena dohodnina za leto 2009 v znesku 3.944,50 EUR.

7. Iz izpodbijane odločbe in iz tožbenih navedb izhaja, da je bila z odločbo z dne 31. 5. 2010 tožnici že odmerjena dohodnina za leto 2009. V nadaljevanju je bil nato navedeni postopek odmere dohodnine s sklepom z dne 1. 6. 2012 obnovljen v obsegu, da se glede na nova dejstva ugotovi pravilna osnova za odmero dohodnine za leto 2009. Z odločbo Finančne uprave RS z dne 15. 10. 2015 pa je bila nato v obnovljenem postopku odločba z dne 31. 5. 2010 odpravljena in nadomeščena z novo. Odločba prvostopenjskega organa z dne 31. 5. 2010 je bila potem s strani drugostopenjskega organa z odločbo z dne 18. 10. 2016 odpravljena in je bila zadeva vrnjena prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku je prvostopenjski organ izdal odločbo, ki je izpodbijana v tem upravnem sporu.

8. Iz navedenega izhaja, da je bilo po odpravi odločbe prvostopenjskega organa z dne 15. 10. 2015 pravno stanje takšno, da je bila odločba, s katero je bila tožnici za leto 2009 odmerjena dohodnina z dne 31. 5. 2010, še vedno v veljavi, zadeva pa je bil vrnjena v fazo odločanja o obnovljenem postopku.

9. Kadar organ odloča o predlogu za obnovo postopka, lahko v skladu s prvim odstavkom 270. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) pusti prejšnjo odločbo, ki je bila predmet obnove v veljavi, ali pa jo odpravi ali razveljavi in nadomesti z novo.

10. V obravnavnem primeru pa prvostopenjski organ z izpodbijano odločbo, ko je odločal o predlogu za obnovo postopka, odločbe z dne 31. 5. 2010 ni niti odpravil niti razveljavil, ampak je tožnici z izpodbijano odločbo ponovno odmeril dohodnino za leto 2009.

11. S tem je prvostopenjski organ ponovno odločil o stvari, o kateri je bilo s pravnomočno odločbo z dne 31. 5. 2020 že odločeno, ne da bi pred tem to odločbo odpravil ali razveljavil.

12. S tem je vzpostavil nedopustno stanje, da o isti stvari obstajate dve različni odločbi, s čimer kršil materialno pravo, kar je vplivalo na odločitev. Ker te kršitve tudi ni odpravil drugostopenjski organ, je sodišče na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo že iz tega razloga in s sodbo izpodbijani upravni akt odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek, ne da bi se opredelilo do ostalih tožbenih navedb. V ponovljenem postopku mora toženka materialno pravo pravilno uporabiti ter se v zvezi z relevantnim dejanskim stanjem opredeliti do vseh dokazov, ki jih je v upravnem postopku predložila tožnica.

13. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, pa v upravnem sporu ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče odločilo brez glavne obravnave, na seji (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Sodišče je odločalo po sodnici posameznici na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1 v zvezi s sklepom tega sodišča I U 247/2019-10 z dne 15. 9. 2020.

14. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Sodišče je stroške odmerilo v višini priglašenega zneska 113,84 EUR (200 točk po Odvetniški tarifi, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV), ki ne presega pavšalnega zneska, določenega v drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožena stranka je dolžna povrniti stroške v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

Datum zadnje spremembe:

15.03.2021

Podobni dokumenti:

• Sodba I Up 38/2004
• Sodba I Up 499/2004
• sodba II 39/2009