UPRS Sodba I U 1366/2020-6

Jedro

Toženka je bila že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP za ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem seznanjena, da je tožničin naslov za vročanje .... Tožnica je prošnji za dodelitev BPP tudi priložila potrdilo ... z dne 24. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnica biva v Zatočišču ... . Prav tako je toženka že pred vložitvijo te prošnje prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodila in dodelila BPP za postopek mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja, pri čemer se je sklicevala na 26. člen ZPND. Zato ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj se določila ZPND niso uporabila v primeru izpodbijane odločbe, kjer gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1870/2020 z dne 31. 7. 2020 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 499/2020, zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deleža na njem. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je toženka pri ugotavljanju materialnega položaja tožnice vpogledala v uradne evidence Finančne uprave RS in ugotovila, da je lastni dohodek tožnice v obdobju treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje, tj. od aprila 2020 do junija 2020, znašal 3.413,83 EUR (za mesec april 1.172,40 EU, za mesec maj 1.173,34 EUR in za mesec junij 1.068,07 EUR). To pomeni, da je znašal povprečni mesečni dohodek tožnice 1.137,94 EU, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Osnovni znesek minimalnega dohodka je določen v 8. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) in trenutno znaša 402,18 EUR, višina dveh zneskov pa 804,36 EUR. Tožnica je že z višino lastnega dohodka presegla limit za dodelitev BPP, zato se toženka ni spuščala v presojo višine drugega premoženja tožnice. Prošnja tožnice za dodelitev BPP je neutemeljena, zato jo je organ zavrnil skladno z 2. točko drugega odstavka 37. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP).

2. Tožnica vlaga tožbo v kateri navaja, da se od januarja 2020 nahaja v varni hiši .... Tožnici je bila dodeljena BPP za postopek pri Okrožnem sodišču v Ljubljani V N 457/2020 na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND) in sicer z odločbo št. Bpp 285/2020 z dne 31. 1. 2020. Prav tako ji je bila za odločbo št. Bpp 693/2020 z dne 3. 7. 2020 dodeljena BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje ter v postopku mediacije v nepravdnem postopku zaradi razveze zakonske zveze, v pravdnem postopku zaradi ugotovitve obsega skupnega premoženja in deležev in v nepravdnem postopku zaradi razdelitve skupnega/solastnega premoženja ter kot oprostitev plačila stroškov v navedenih postopkih. Obema prošnjama je bilo ugodeno na podlagi 26. člena ZPND, brez presoje objektivnega in subjektivnega kriterija po ZBPP, saj se tožnica nahaja v varni hiši in je bila zanjo tudi podana ocena ogroženosti pristojnega centra za socialno delo. Tožnica je bila po prejemu odločbe Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 693/2020 z dne 3. 7. 2020 obveščena, da je tožničin mož A.A. zoper njo vložil predlog za razvezo zakonske zveze, ki se pri Okrožnem sodišču v Ljubljani obravnava pod opr. št. I N 959/2020 in pri istem sodišču tudi tožbo na ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, ki se vodi pod opr. št. II P 499/2020. Tožnica je po odvetnici preverjala, ali odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 639/2020, ki je bila dodeljena za ofenzivna pravna sredstva, pokriva tudi vlaganje defenzivnih pravnih sredstev v postopkih, ki jih je po izdaji odločbe št. Bpp 693/2020 sprožil mož tožnice. Pojasnjeno je bilo, da ta odločba pokriva le morebitno nasprotno tožbo, ne pa tudi odgovora na tožbo in odgovora na predlog, zato mora tožnica vložiti novi prošnji za dodelitev BPP, kar je tožnica tudi storila. Po izrecnih določbah 26. in 27. člena ZPND se pri dodelitvi BPP žrtvam nasilja v družini ne upoštevajo pogoji iz ZBPP, zato niso relevantne določbe ZBPP, ki se nanašajo na ugotavljanje premoženjskega stanja tožnice in na katere se je sklicevala toženka v izpodbijani odločbi, kar pomeni, da je ta napačno uporabila materialno pravo. Pravdni postopek II P 499/2020 je namreč postopek po zakonu, ki ureja družinska razmerja in bi organ, ob upoštevanju ocene ogroženosti, moral ugoditi tožničini prošnji za dodelitev BPP. Glede na navedeno tožnica sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponovni postopek, toženki pa tudi naloži plačilo stroškov postopka.

3. Toženka na tožbo ni odgovorila, predložila pa je upravne spise v zadevi.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna zavrnitev prošnje za BPP za pravno svetovanje in zastopanje v pravdnem postopku zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deleža na njem. Toženka je odločitev oprla na ugotovitev, da tožnica presega dohodkovni cenzus iz 13. člena ZBPP, saj mesečni povprečni dohodek tožnice znaša 1.137,94 EUR, kar presega višino dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka.

6. Toženka je svojo odločitev oprla le na določila ZBPP, ki v 13. členu res določa, da je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP) ter hkrati v nadaljevanju določa, da se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Vendar pa tožnica utemeljeno opozarja, da bi bilo potrebno v konkretnem primeru upoštevati tudi določila specialnega zakona, to je ZPND, ki za določene vrste postopkov določa drugačne pogoje glede dodelitve BPP. ZPND namreč v 26. členu določa, da je do BPP po tem zakonu, ne glede na določbe zakona, ki ureja BPP, upravičena oseba, za katero je pristojni center za socialno delo podal mnenje o ogroženosti. V nadaljevanju pa še določa, da se BPP po ZPND odobri za postopke, ki tečejo zaradi ukrepov po 19., 20., 21., in 22. členu tega zakona in tudi za postopke po zakonu, ki ureja družinska razmerja, če je to po mnenju centra za socialno delo nujno potrebno (27. člen ZPND).

7. Sodišče je ob upoštevanju tožbenih navedb in ob pregledu spisne dokumentacije ugotovilo, da je bila toženka že ob vložitvi prošnje za dodelitev BPP za ugotovitev skupnega premoženja in deleža na njem seznanjena, da je tožničin naslov za vročanje .... Tožnica je prošnji za dodelitev BPP tudi priložila potrdilo ... z dne 24. 7. 2020, iz katerega izhaja, da tožnica od 20. 1. 2020 dalje biva v Zatočišču za ženske in otroke ... . Prav tako je toženka že pred vložitvijo te prošnje (z odločbo Bpp 693/2020 z dne 3. 7. 2020) prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodila in dodelila BPP za postopek mediacije v nepravdnem postopku za razvezo zakonske zveze, v postopku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in za razdelitev skupnega premoženja, pri čemer se je sklicevala prav na 26. člen ZPND. Zato ni videti nobenega razumnega razloga, zakaj se določila ZPND niso uporabila v primeru izpodbijane odločbe, kjer gre za isti predmet postopka, le da je postopek zoper tožnico sprožil nasprotni udeleženec. Toženka ni ugotavljala, ali je tožnica upravičena do BPP po 26. in 27. členu ZPND in je tako nepravilno uporabila materialno pravo.

8. Skladno z vsem navedenim je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1), v katerem naj ob upoštevanju stališča sodišča o zadevi ponovno odloči.

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov ugotovilo, da je treba tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti.

10. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Datum zadnje spremembe:

08.03.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 116/2020-6
• UPRS Sodba I U 115/2020-7
• UPRS Sodba I U 1901/2019-14