UPRS Sodba II U 383/2018-15

Jedro

Obrazložitev izpodbijanega sklepa je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj navaja le določila javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se sklep sklep Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 4300-2/2017/1607 z dne 27. 11. 2018 odpravi ter se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 285,00 EUR z DDV ter z zakonskimi zamudnimi obrestmi v roku 15 dni, pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se vloga prijavitelja – tožeče stranke št. 4300-2/2017/996 za projekt z nazivom: ..., zavrne. Tožeča stranka se je z vlogo prijavila na Javni razpis ki ga je tožena stranka objavila dne 30. 6. 2017 v Uradnem listu RS, št. 32/17, s spremembo z dne 16. 3. 2018 v Uradnem listu RS št. 17/18 (v nadaljevanju Javni razpis). Tožeča stranka je vlogo z naslovom ... oddala dne 11. 5. 2018. Strokovna komisija, ki je bila imenovana s sklepom o začetku postopka Javnega razpisa in imenovanja strokovne komisije z dne 14. 3. 2017, spremenjena dne 21. 9. 2017, dne 14. 11. 2017, 24. 4. 2018 in 9. 7. 2018, je začela odpiranje prispelih vlog dne 21. 5. 2018, kar je bilo zaključeno dne 23. 5. 2018. Komisija je v skladu z drugim odstavkom 12. točke Javnega razpisa najprej preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost vloge. Ugotovljeno je bilo, da je vloga tožeče stranke pravočasna in pravilno označena ter popolna. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je komisija ocenila, da je vloga tožeče stranke skladna s predmetom, namenom in ciljem Javnega razpisa in da izpolnjuje vse pogoje Javnega razpisa, zato je pristopila k ocenjevanju vloge v skladu s 5. točko Javnega razpisa. V ocenjevanje so bili vključeni zunanji ocenjevalci, ki so bili izbrani za vsako prednostno področje slovenske strategije pametne specializacije posebej. Vsako vlogo sta ocenila dva zunanja ocenjevalca kot člana komisije. Končno oceno predstavlja povprečje obeh ocen, upoštevajoč maksimalno dovoljeno odstopanje v oceni na ravni celotne vloge, in sicer do največ 20% odstopanja v številu točk med obema ocenama. Komisija je izpolnjevanje posameznih meril iz 5.1. točke Javnega razpisa, podrobneje opisanih v poglavju II.V razpisne dokumentacije, ocenila in utemeljila na ocenjevalnem listu. Iz ocenjevalnih listov izhaja, da je vloga prijavitelja prejela oceni 16,65 in 14,65, končna ocena ki predstavlja povprečje obeh ocen je tako 15,65 od možnih 30 točk, kar pomeni, da vloga ni dosegla praga števila točk (najmanj 18), od katerega naprej je odobreno sofinanciranje. Pri tem nobeno od podmeril, ki so bila opredeljena kot pogoj za doseganje točk, ni bilo ocenjeno z 0 točkami. Rezultat ocenjevanja vloge z utemeljitvami ocene posameznega podmerila je razviden iz priloženih ocenjevalnih listov obeh zunanjih ocenjevalcev, ki sta kot priloga sestavni del obrazložitve izpodbijanega sklepa. Javni razpis v točki 5.2. določa, da je prag števila točk nad katerim bo odobreno sofinanciranje 18 točk (točke z utežjo), v kar pa ni vključena ocena dodatnega merila 6. V nobenem primeru vloga prijavitelja, ki je brez upoštevanja dodatnega merila 6 pridobila manj kot 18 točk, ne more biti sofinancirana.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja po 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je komisija pri ocenjevanju posameznih meril iz 5.1. točke Javnega razpisa, napačno ocenila vlogo tožeče stranke z ocenami 16,65 in 14,65 točk, za kar je tožeča stranka prejela 15,65 točk od možnih 30 točk in posledično vloga ni dosegla praga števila točk (najmanj 18) od katerega naprej je odobreno sofinanciranje. V tožbi navaja, da sodi med vodilne proizvajalce industrijskih pralnih strojev, aseptičnega, bariernega tipa na svetovnem trgu poleg proizvajalcev, ki jih navaja v tožbi. Z dvema vodilnima svetovnima proizvajalcema A. in B. ima tožeča stranka sklenjen dogovor o poslovnem sodelovanju s katerima proizvaja pralne stroje, ki so po kvaliteti in naprednosti tehnologije v sami špici na svetovnem trgu, kar bo z zaslišanjem potrdila direktorica tožeče stranke C.C. Na trgu industrijskih pralnih strojev še nihče od zgoraj navedenih proizvajalcev ni razvil tako imenovanega pametnega bobna industrijskega pralnega stroja aseptičnega, bariernega tipa, ki je primeren in uporabljan za pranje perila v zdravstvenih, farmacevtskih, laboratorijskih in drugih ustanovah, ki bo s pomočjo RFID tehnologije (čitalca) omogočal branje čipov, ki bodo všiti na etiketah posameznega kosa perila. Projekt z nazivom ..., s katerim se je tožeča stranka prijavila na Javni razpis predstavlja svetovno novost in gre za izum, ki je nov, dosežen z ustvarjalnim delom na ravni izumiteljstva in je industrijsko uporabljiv. Prav tako bo pametni boben za tožečo stranko predstavljal konkurenčno prednost pred drugimi proizvajalci industrijskih pralnih strojev.

3. Iz ocenjevalnih listov je razvidno, da je tožeča stranka za kriterij ustreznost RRI projekta prejela oceni 2,85 točke in 2,1 točke od možnih 4,5 točk. Obe oceni sta občutno prenizki, saj napačno ugotavljata, da smiselnost zastavljenega projekta ni jasno opredeljena in je le delno ustrezna. Pri tem ni upoštevano, da je projekt pametni boben nov na svetovnem trgu, gre za projekt, ki bo omogočal avtomatizacijo delovnih procesov na vseh točkah delovanja industrijskih pralnic, digitalizacijo vseh delovnih procesov in učinkovit nadzor nad delovanjem celotnega sistema v „real time“ obdobju, da bo pametni boben preprečeval izbiro napačnega programa pranja in posledično uničenje perila, s čimer bo izdatno prispeval k zmanjšanju perila in nenazadnje tudi k varstvu okolja in da so v okviru projekta predstavljene prednosti projekta, tako pred samim postopkom, saj pametni boben omogoča ustavitev procesa in prepreči zagon napačnega programa, kot med samim postopkom, saj omogoča nadzor nad delovanjem celotnega sistema med pranjem.

4. Za kriterij odličnost RRI projekta je tožeča stranka prejela oceni 3,5 točk in 6,65 točk od možnih 10,5 točk. Oceni ocenjevalcev se občutno razlikujeta, kar je znak, da tožeča stranka ni bila pravilno ocenjena. Ključni razlog za prenizko oceno tožeče stranke je, da niso opredeljeni razlogi, zakaj takih produktov ni na trgu glede na enostavnost uporabe RFID tehnologije in tržni potencial projekta ni ustrezno dokumentiran. Po prepričanju tožeče stranke sta obe oceni prenizki, ker je v projektu jasno opredeljeno, da predstavlja pametni boben tehnološko novost ter pomembno konkurenčno prednost, s čimer se en ocenjevalec tudi v celoti strinja. Iz trženja pametnega bobna je jasno razvidno, da jih bo tožeča stranka vgrajevala in prodajala pametnim pralnicam, ki jih je po svetu vedno več, prav tako bosta pametni boben prevzela tudi vodilna proizvajalca B. in A., za katera industrijske pralne stroje na podlagi sklenjenih pogodb o poslovnem sodelovanju proizvaja tožeča stranka.

5. Tožeča stranka je s strani ocenjevalcev za kriterij Vplivi in učinki RRI projekta prejela oceni 1,8 točk in 3,6 točk od možnih 6 točk. Oceni ocenjevalcev se občutno razlikujeta, kar je ponovno zank, da tožeča stranka ni bila pravilno ocenjena, saj prvi ocenjevalec ugotavlja, da raziskovalno razvojne aktivnosti projekta niso dovolj zastavljene, med tem kot drugi ocenjevalec ugotavlja, da so projektni cilji jasno opredeljeni in so konsistentni z aktivnostmi, ki jih bodo izvajali v okviru projekta in da prvi ocenjevalec ugotavlja, da manjkajo kazalniki o izboljšanju energetske učinkovitosti s predlaganim pristopom in podobno, medtem kot drugi ocenjevalec ugotavlja, da gre ob uporabi tega produkta pričakovati optimizacijo postopkov industrijskega pranja perila, s čimer se prispeva k ohranjanju ekosistemov. Po prepričanju tožeče stranke sta obe oceni prenizki, ker so v projektu jasno zastavljene razvojne aktivnosti in je v projektu jasno opredeljen prispevek pametnega bobna k znižanju porabe energije in obremenitve okolja, zaradi pametnega bobna ne bo prišlo do nepotrebne porabe čistil in vode, saj bo program onemogočal uporabo napačnega programa in posledično ne bo prihajalo do nepotrebnih in ponovnih pranj, niti do uničenja perila.

6. Tožeča stranka je s strani ocenjevalcev za kriterij Usposobljenost prijavitelja/konzorcijskih partnerjev prejela oceni 2,7 točk in 1,8 točk od možnih 4,5 točk. Oceni se ponovno občutno razlikujeta, pri čemer prvi ocenjevalec ugotavlja, da v podjetju poteka konstanten razvoj novih izdelkov in nadgradnja obstoječih ter je podjetje nosilec standarda vodenja kakovosti ISO 9001 in je za to tožeča stranka prejela 9 od 10 točk, prav tako drugi ocenjevalec ugotavlja, da ima ocenjevalec reference, svojo blagovno znamko, strokovne publikacije, a je tožeča stranka prejela le 5 od 10 točk. Prvi ocenjevalec ugotavlja, da so kompetence vodje podjetja in drugih oseb ustrezne, medtem ko drugi ocenjevalec ugotavlja, da so kompetence le delno ustrezne v smislu vodenja, ne pa po strokovni plati. Po prepričanju tožeče stranke sta obe oceni prenizki, ker se tožeča stranka uvršča med svetovno vodilne proizvajalce industrijskih pralnih strojev aseptičnega, bariernega tipa in je tožeča stranka sicer samostojno prijavila projekt in ne kot konzorcij, vendar pa je treba upoštevati, da bosta pametni boben uporabljala tudi vodilna proizvajalca B. in A, s katerima tožeča stranka poslovno sodeluje.

7. Tožeča stranka je s strani ocenjevalcev za kriterij Načrtovanje RRI projekta prejela oceni 3,8 točk oziroma 2,5 točk od možnih 4,5 točk. Prvi ocenjevalec pravilno ugotavlja, da je vodenje projekta odlično organizirano in plan vsebuje način upravljanja s kadri in časom, sredstvi in rezultati, medtem ko drugi ocenjevalec napačno ugotavlja, da je vodenje projekta enostavno zaradi majhnosti raziskovalnega tima, prav tako pa vodenje projekta za zunanje raziskovanje ni natančno predvideno. Prvi ocenjevalec pravilno ugotavlja, da je terminski plan zastavljen primerno in je izvedljiv, medtem ko drugi ocenjevalec napačno ugotavlja, da so določene aktivnosti odvečne, prav tako manjkajo mejniki, kar daje pod vprašaj vodenje in nadzor poteka projekta. Prvi ocenjevalec pravilno ugotavlja, da je finančni načrt ustrezen in izvedljiv in je tožeča stranka pripravila zelo natančen pregled pričakovanih stroškov po vseh kategorijah in gre za realno načrtovan obseg opravljenih ur, drugi ocenjevalec pa napačno ugotavlja, da je finančni načrt RRI projekta slabše učinkovit in v finančnem načrtu niso opredeljeni stroški testiranja s strani neodvisne preizkuševalne institucije. Po mnenju tožeče stranke je pravilno stališče prvega ocenjevalca in bi morala tožeča stranka prejeti vsaj oceno 3,8 točk od možnih 4,5 točke. Nadalje tožeča stranka v dokazne namene predlaga, da tožena stranka po edicijski dolžnosti predloži seznam projektov, ki so prejeli 18 točk ali več in ocenjevalne liste za vsakega izmed posameznih projektov. Izvedba tega dokaza je nujno potrebna, ker tožeča stranka sama teh informacij ne more pridobiti, prav tako pa bo šele na podlagi primerjave med projektom tožeče stranke in drugimi projekti, ki so bili bolje ocenjeni mogoče ugotoviti, ali je ocena tožeče stranke ustrezna, na tak način mogoče preveriti ali je ocenjevanje potekalo na podlagi enakih in objektivnih kriterijev in ali je bilo posledično tožeči stranki zagotovljeno enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave RS. Tožeča stranka prav tako predlaga pritegnitev izvedenca za tehnološko opremo in naprave, ki bo v okviru izvedenskega mnenja ugotovil, ali so ocene, ki jih je prejela tožeča stranka ustrezne, ali pa bi glede na inovativnost in učinek projekta morala pridobiti višjo oceno. Sodišču predlaga, da po izvedbi vseh ponujenih dokazov izpodbijani sklep spremeni in vlogi tožeče stranke za projekt z nazivom Razvoj pametnega bobna industrijskega pralnega stroja ugodi oziroma podredno, da izpodbijani sklep odpravi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

8. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo kronološko povzela potek postopka pred izdajo izpodbijanega sklepa in sodišču sporočila, da je iz previdnosti in dodatne razjasnitve z navedbami tožeče stranke seznanila zunanja ocenjevalca, ki sta izvedla ocenjevanje tožeče stranke. V odzivu zunanjih ocenjevalcev, ki na že podani oceni ne dodajata novih ugotovitev tožena stranka sklepa, da sta končni oceni projekta tožeče stranke, ki sta jih podala v okviru ocenjevanja realni in ostajata enaki. V nadaljevanju odgovora tožena stranka nasprotuje predlogu tožeče stranke, da predloži seznam projektov, ki so prejeli 18 točk in več, saj ne bo mogoče ugotoviti ali je ocena tožeče stranke ustrezna. Vsak projekt ima svojo strokovno vsebino, svoje specifičnosti in je mogočo primerljivost med posameznimi projekti doseči le po segmentih. Tožena stranka prav tako nasprotuje vključitvi izvedenca za tehnološko opremo in naprave, saj so bili v ocenjevanje strokovno zahtevnih raziskovalnih razvojnih vsebin vključeni zunanji ocenjevalci, ki so izvedli ocenjevanje na podlagi svojega strokovnega znanja, izkušenj in kompetenc. Tožena stranka je vzpostavila določen postopek ocenjevanja na osnovi jasnih z Javnim razpisom določenih meril dodatno pojasnjenih v razpisni dokumentaciji. Zato bi dodatna vključitev izvedenca za tehnološko opremo in naprave v postopku ocenjevanja pomenila kršenje določil Javnega razpisa in ni predvidena. Prav tako se tožena stranka ne strinja z zaslišanjem direktorice tožeče stranke, saj se v presojo rezultatov ocenjevanja ne sme vključiti dodatnih vsebin, ki bi bile podane za zaslišanje direktorice. Sklepno sodišču predlaga, da tožbo zavrne.

9. Odgovor tožene stranke na tožbe je bil posredovan pooblaščencem tožeče stranke, ki pa nanj niso odgovorili.

10. Tožba je utemeljena.

11. Predmet presoje v tem upravnem sporu je odločitev tožene stranke, ki je z izpodbijanim sklepom zavrnila vlogo tožeče stranke, vloženo na Javni razpis spodbude za raziskovalno razvojne projekte 2. Namen tega Javnega razpisa je spodbujanje raziskovalno razvojnih in inovacijskih dejavnosti v podjetjih ali konzorcijih podjetij v okviru inovativno raziskovalnih razvojnih projektov za razvoj novih ali izboljšanje izdelkov, procesov ali storitev na prednostnih področjih slovenske strategije pametne specializacije, zaradi pospeševanja inovacij (med drugim lahko tudi z vključevanjem industrijskega oblikovanja v raziskovalno razvojne in inovacijske dejavnosti podjetij), skrajšanje časa od ideje do trga, krepitve konkurenčnega položaja podjetij in njihovega pozicioniranja v obstoječih in novih verigah vrednosti in povečanja naložb zasebnega sektorja v raziskave in inovacije. Merila za ocenjevanje vlog so navedena v točki 5.1. Javnega razpisa, postopek izbora pa je določen v točki 5.2. Javnega razpisa. Tožena stranka je vlogo tožeče stranke na Javni razpis zavrnila, ker je vloga, ki sta jo ocenjevala dva zunanja ocenjevalca kot člana komisije, prejela povprečje 15,65 točk, od možnih 30 točk, kar pa pomeni, da vloga ni dosegla praga števila točk (najmanj 18), od katerega naprej je odobreno sofinanciranje.

12. Tožeča stranka se v tožbi podrobno opredeljuje do meril, na podlagi katerih je bila vloga ocenjena ter opozarja, da sta se oceni ocenjevalcev večkrat občutno razlikovali, meni pa tudi, da ji je bila vloga po posameznih merilih prenizko ocenjena. Izpodbijani sklep posebne obrazložitve glede ugotovljene ocene vloge po posameznih merilih ne vsebuje, navaja pa, da rezultat ocenjevanja vloge z utemeljitvami ocene posameznega podmerila razviden iz priloženih ocenjevanih listov obeh zunanjih ocenjevalcev, ki sta kot priloga sestavni del obrazložitve tega sklepa. Po določbi 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) obrazložitev odločbe obsega razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le to oprto, razloge odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov na katere se opira odločba, razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo in razloge zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank. Sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep ne vsebuje vsebine, ki jo določa 214. člen ZUP, saj zgolj s prilogama k izpodbijanemu sklepu ni mogoče zadostiti vsebinskemu preizkusu izpodbijane odločbe, kar pa nenazadnje tudi pomeni, da tožeča stranka nima učinkovitega sodnega varstva. Tožeča stranka opozarja na občutne razlike pri ocenjevanju ocenjevalcev pri posameznih merilih, kar je vsekakor znak za to, da bi morala tožena stranka svojo odločitev podrobneje obrazložiti. Po presoji sodišča je obrazložitev sklepa pomanjkljiva v tolikšni meri, da ni mogoče preizkusiti njegove materialne zakonitosti.

13. Upravnega akta, ki nima obveznih sestavin obrazložitve se ne da preizkusiti, zaradi česar gre za bistveno kršitev določb upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Kadar je upravni akt tako pomanjkljiv, da ne vsebuje sestavin, ki jih določata 210. in 214. člen ZUP, so tudi zagotovljena pravna sredstva zgolj navidezna. Upravni akt mora biti obrazložen skladno s standardom ustrezne obrazloženosti, ki predstavlja tisto stopnjo podrobnosti, s katero mora biti tak akt obrazložen, da v vsakem posameznem primeru omogoča učinkovito pravno sredstvo. Navedena kršitev je že sama po sebi zadosten razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, zato se sodišče do drugih (vsebinskih) navedb tožnika in dokaznih predlogov ni opredeljevalo.

14. Postopek javnega razpisa je po ustaljeni upravno sodni praksi specifičen tip postopka, kjer je ključnega pomena upoštevanje načela enakih možnosti zainteresiranih udeležencev, ki konkurirajo na razpisu. Glede na ustaljeno sodno prakso ima tožena stranka v zadevah javnih razpisov določena polja proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev. Pri tem pa je predmet sodne presoje ali je odločitev o izbiri ustrezno obrazložena in utemeljena in ali so pri tem upoštevana vsa ključna dejstva in dokazi, ter ali je bila vloga obravnavana v skladu z razpisanimi merili in po predpisanem postopku. V upravnem sporu se namreč presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov.

15. Sodišče ugotavlja, da ni mogoče preizkusiti materialnopravne zakonitosti izpodbijanega sklepa, iz razloga, ker je obrazložitev pomanjkljiva. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je namreč brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Po mnenju sodišča, sklicevanje na ocenjevalna lista dveh zunanjih ocenjevalcev, ne zadostuje za odločitev o vlogi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.

16. Pomanjkljive obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ni mogoče nadomestiti s pojasnjevanjem odločitve v odgovoru na tožbo, saj morajo biti razlogi za sprejeto odločitev navedeni v obrazložitvi izpodbijanega akta, ki je tudi predmet presoje v upravnem sporu. Odgovor na tožbo je namenjen zgolj izjasnitvi toženke o tožbenih navedbah oziroma podrobnejšemu pojasnjevanju stališč, ki jih je že zavzela in obrazložila v izpodbijani odločbi, ne pa saniranju pomanjkljivosti zaradi nezakonitosti izpodbijane akta.

17. Izpodbijanega sklepa tožene stranke se zaradi tako pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. To pa pomeni, da je obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je treba sklep odpraviti v vsakem primeru (četrti odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1) na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 ter zadevo vrniti v ponovni postopek toženi stranki na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1.

18. V ponovljenem postopku bo morala torej tožena stranka slediti navodilom sodišča ter po proučitvi vseh okoliščin primera ponovno odločiti o zadevi in svojo odločitev obrazložiti z razlogi o odločilnih dejstvih.

19. Glede na to, da je sodišče presodilo, da se odločitev vrne toženi stranki v ponovni postopek, je o zadevi odločilo na seji senata na podlagi drugega odstavka 59. člena ZUS-1.

20. Ker je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijani akt, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

21. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).

Datum zadnje spremembe:

25.02.2021

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 848/2018-12
• UPRS Sodba II U 597/2017-12
• UPRS Sodba I U 1488/2017-9