<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

USRS sodba I U 437/2016

Sodišče:Upravno sodišče
Oddelek:Javne finance
ECLI:ECLI:SI:UPRS:2017:USRS.I.U.437.2016
Evidenčna številka:UL0013822
Datum odločbe:14.02.2017
Senat, sodnik posameznik:Zdenka Štucin (preds.), Marjanca Faganel (poroč.), Alenka Praprotnik
Področje:JAVNI RAZPISI
Institut:sofinanciranje iz javnih sredstev - javni razpis - razpisna merila - ocena projekta - povprečna ocena recenzentov - nasprotovanje oceni - dodatna dokumentacija

Jedro

Tožena stranka se v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Ne prepoveduje se zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom.

V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni odbor Javne agencije za raziskovalno dejavnost (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijanim sklepom zavrnil ugovor tožeče stranke zoper Obvestilo o izboru prijav za (so)financiranje raziskovalnih projektov na podlagi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2015 (druga faza ocenjevanja) št. 6316-15/2014-3179 z dne 1. 12. 2015.

2. Iz obrazložitve sklepa sledi, da je Agencija v razpisnem postopku tožeči stranki izdala Obvestilo, s katerim je bilo odločeno, da se prijava projekta št. 536 z naslovom A., vodja B.B., zavrne, ker se prijava z doseženim številom točk 21,83 ni uvrstila dovolj visoko na prednostnem seznamu prijav. Ugovor zoper obvestilo je Upravni odbor s sklepom z dne 1. 3. 2016 najprej kot vloženega po neupravičeni osebi zavrgel, nato pa ta sklep z odločbo odpravil in ugovor vzel v reševanje. Pri tem ugotavlja, da je direktor Agencije imenoval Komisijo za ugovore na obvestila o drugi fazi izbora prijav ter da je Komisija preizkusila izpodbijano odločitev v delu, v katerem jo tožeča stranka izpodbija z ugovorom. Preverila je tudi, če je prišlo do kršitve pravil postopka ali očitne pomote in ali je bil prekršen materialni predpis. Pri tem je upoštevala prvi odstavek 28. člena Pravilnika o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem predmet ugovora ne morejo biti pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje prijav niti ocena prijave s strani recenzentov. Predmet ugovora je lahko samo kršitev postopka izbora ali očitna napaka, ocena pa je lahko posredno predmet ugovora samo v primeru, ko se prijavitelj v ugovoru sklicuje na konkretno kršitev postopka izbora. Komisija je upoštevala tudi 13. člen Pravilnika, po katerem se prijavitelj prijavi na razpis s prijavo in zahtevanimi dokazili. Dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj priloži prijavi na lastno pobudo, zato Agencija pri ocenjevanju ne upošteva.

3. Nadalje se v obrazložitvi navaja, da je razpis potekal v skladu s 6. točko razpisa v dveh fazah. V II. fazi je bilo potrebno izpolniti prijavni obrazec, ki je omogočal dodatek (v obliki) priponke le v 13. točki vloge, naslovljene kot Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta. V opombi k tej točki je bilo jasno navedeno, kaj je predmet priponke, in sicer „Priponka je namenjena izključno formulam, diagramom in slikam, ki dopolnjujejo omenjeno 13. točko prijave“. Obseg priponke naj bi bila največ ena stran. Iz priponke, ki jo je tožeča stranka priložila k prijavi - II. faza, izhaja, da le-ta vključuje bio-bibliografske opise sodelavcev, kar po vsebini ne ustreza že navedeni vsebini priponke in jo je zato šteti za dodatno dokumentacijo, ki jo prijavitelj priloži samoiniciativno. Ugovor oziroma očitek tožeče stranke, da je recenzent spregledal priponko v prijavi projekta z bio-bibliografskimi opisi sodelavcev, se zato kot neutemeljen ne upošteva.

4. V zvezi z ugovorom, ki se nanaša na napačno oceno recenzenta, Upravni odbor pojasnjuje, da je bila vsem trem recenzentom posredovana prijava z vso predpisano razpisno dokumentacijo, vključno z metodologijo, ki določa elemente ocenjevanja. Vsak recenzent je ocenjeval prijavo na podlagi prijavne vloge - II. faza. Po metodologiji se pri oceni B1 v II. fazi poleg vodje ocenjuje tudi skupina, zato očitki tožeče stranke glede neupoštevanja sodelavcev skupine pri oceni B1 niso relevantne. V vsebinsko presojo razlogov za dodeljeno oceno, ki imajo svojo podlago v kriterijih, kazalcih in merilih, določenih s Pravilnikom in Metodologijo ocenjevanja, pa se Agencija ne more spuščati, saj gre pri recenziji za strokovno opravilo, ki ga v skladu s 83. členom Pravilnika vodi strokovno telo, pristojno za ocenjevanje projektov, in ki je predpisane naloge po ugotovitvi Agencije tudi opravilo.

5. Skladno z 88. členom Pravilnika in Metodologijo je ocena projekta sestavljena kot povprečna ocena treh recenzentov, zato je neutemeljen očitek tožeče stranke, da je bil izračun povprečja ocen napačen oziroma nepravilno upoštevan pri odločanju. Panel je soglasno in skladno s Pravilnikom kot končno oceno projekta tožeče stranke sprejel povprečno oceno treh recenzentov, ki znaša 21,83. Če povprečje ne odraža vrednosti projekta, lahko panel izloči največ eno oceno in izračuna novo povprečje na podlagi preostalih dveh ocen. Ni pa tega dolžan storiti na podlagi odziva oziroma mnenja prijavitelja na pisne ocene oziroma komentarje recenzentov, zato ni mogoče slediti očitku tožeče stranke, da odziv ni bil upoštevan in da je zato prišlo do očitne napake oziroma kršitve postopka.

6. Nadalje se v obrazložitvi navaja, da se po 5. točki razpisa manjši temeljni oziroma aplikativni raziskovalni projekti financirajo v letnem finančnem obsegu okvirno 100 000 EUR ter da je vsak projekt, prijavljen v višini 100 000 EUR, lahko odobren v tej višini ali v višini 50 000 EUR, s tem da se nižji zneski praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih. Projekt tožeče stranke, ki je bil obravnavan v okviru interdisciplinarnih raziskav humanistike, za financiranje v višini 50 000 EUR ni bil predlagan.

7. Prav tako ne drži navedba tožeče stranke o prostih nedodeljenih sredstvih, saj so bila vsa razpisana sredstva na podlagi sklepa o izboru prijav in dopolnilnega sklepa izčrpana, kar je razvidno tudi iz objave na spletni strani. Poleg tega pojasni, da se v skladu s 83. členom Pravilnika in 7. točko razpisa prijave v primeru kandidature na neustrezno področje, lahko predlaga prerazporeditev na ustrezno področje ter da je bilo to izvedeno tudi v konkretnem primeru razpisa.

8. Glede na navedeno se Upravni odbor strinja s Komisijo, da v postopku izbora ni bila narejena očitna napaka niti ni prišlo do kršitve pravil postopka, ker je bil projekt pravilno obravnavan ter pri tem upoštevana metodologija, ki opredeljuje elemente ocenjevanja in določa način ocenjevanja prispelih prijav, ter da se zato ugovor zoper Obvestilo kot neutemeljen zavrne.

9. Tožeča stranka je vložila najprej tožbo zoper sklep Agencije, s katerim je le-ta zavrgla ugovor zoper Obvestilo, in tožbo nato, po odpravi navedenega sklepa, razširila na izpodbijani sklep, s katerim se njen ugovor zavrne. Toži iz vseh pritožbenih (pravilno: tožbenih) razlogov ter sodišču predlaga, da razveljavi (pravilno: odpravi) izpodbijani sklep in Agenciji naloži, da izbere projekt tožeče stranke za sofinanciranje na podlagi razpisa, oziroma podrejeno, da zadevo vrne Agenciji v ponovno odločanje, tožeči stranki pa povrne stroške postopka.

10. Za kršitev postopka šteje, da v Obvestilu ni prejela odgovora na pripombe, ki jih je dala na recenzentske ocene ali pa so bile pripombe zavrnjene kot neutemeljene. Tožeča stranka je v pripombah izrecno opozorila na oceno 2. recenzenta (B1), ki je odlično ocenil vodjo projekta, spregledal pa priponko v prijavi projekta z bio-bibliografskimi opisi sodelavcev ter zato znižal oceno (B1 4,2, skupna ocena 22,5 točk). Projekt je v segmentu B2 ocenil z največ točkami (5). To pa predstavlja očitno napako, ki je povzročila najmanj 0,02 točke razlike med izbranim projektom (21,85 točke) in projektom tožeče stranke (21,83 točke).

11. Nadalje navaja, da je bil za oceno pri izboru projekta uporabljen zgolj izračun povprečja, kar je pomanjkljiva in neustrezna statistična metoda, razlika 0,02 točke pa nerelevantna oziroma premajhna, da bi izkazala ustrezno in preverljivo kvalitativno oceno.

12. Nadalje je bila v razpisu navedena možnost 50% sofinanciranja projekta, ni pa bilo navedeno, v katerem primeru se bo to upoštevalo. Glede na izenačenost izbranega projekta in projekta tožeče stranke, bi bilo po mnenju tožeče stranke najbolj primerno, da dobita možnost financiranja oba projekta, sploh če se upoštevajo objavljena prosta nedodeljena sredstva.

13. Nadalje tožeča stranka navaja, da je projekt tožeče stranke ob prijavi neposredno kandidiral na področje interdisciplinarnih raziskav ter da tožeča stranka ni bila obveščena, da bi bil kateri od projektov naknadno razvrščen v to skupino.

14. Poudari še, da ocenjevanje glede na kvalitativno izenačen rezultat dveh projektov ni bilo izvedeno na ustrezen način ter da bi v takšnem primeru bilo potrebno že v razpisu določiti standardni odklon, Komisija bi morala v takšnem primeru recenzente še enkrat soočiti z rezultati znotraj odklona, da bi lahko primerjalno pregledali kandidature ter na ta način izključili možne napake pri ocenjevanju oziroma pri dodelitvi sredstev. Priponka, ki jo je dodala tožeča stranka, ni pomenila vsebinske dopolnitve programa, ampak je s seznamom sodelavcev dopolnila verodostojnost izvedbe projekta. Tega seznama tožena stranka ni mogla navesti v razpisni dokumentaciji, je pa ključnega pomena in je zato z izključitvijo seznama prav tako narejena očitna napaka in kršitev postopka izbora. S pravilom razpisa, ki velja glede priponke in njene vsebine, je tožena stranka podredila osnovna orodja humanistike drugim vedam ter obenem recenzentom onemogočila vpogled v možnost izvedb projekta, na kar je opozoril tudi 2. recenzent v svoji oceni B1.

15. Tožena stranka v odgovoru na razširitev tožbe vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih ter predlaga zavrnitev tožbe.

16. V zvezi z očitano kršitvijo postopka, ki se nanaša na neupoštevano priponko, navaja, da je v razpisni dokumentaciji, to je v prijavni vlogi, poglavje C, točka 13, opomba 11, izrecno navedeno, da je priponka namenjena izključno formulam, diagramom in slikam, ki dopolnjujejo „Podroben opis vsebine in programa dela raziskovalnega projekta“. Iz vsebine priponke, na katero se nanaša očitek tožeče stranke, takšna vsebina ni razvidna, ampak so v njej predstavljeni člani raziskovalnega projekta, kar ni v skladu z razpisno dokumentacijo in se zato ne upošteva. Tožena stranka še poudari, da je razpisna dokumentacija znana vnaprej in da so zaradi enakopravne obravnave vseh prijaviteljev prijavni obrazci poenoteni. Vir ocenjevanja za posamezne kriterije je določen v Tabeli B Metodologije („Ocenjevanje prijav za raziskovalne projekte za I. in II. fazo ocenjevanja“). Tako je za kriterij „Raziskovalna uspešnost raziskovalca oziroma raziskovalne skupine“, ki predstavlja oceno B1, v zvezi s katero naj bi bila storjena kršitev postopka, določeno, da se v II. fazi ocenjevanja navedeni kriterij ocenjuje na podlagi 8. točke prijavne vloge. Pri čemer se v 8. točki navede dva do pet najpomembnejših dosežkov vodje in ostalih članov projektne skupine. Prijavni obrazec pa prav tako enotno za vse prijavitelje vključuje tudi obvezni prilogi A in B, pri čemer je priloga A namenjena vnosu razporeditve raziskovalnih ur v projektni skupini za izvajalce projekta, ki so jim prijavitelji morali določiti tudi vlogo v projektni skupini. V obrazec B pa so prijavitelji na poenoten način lahko navedli število raziskovalnih ur in vlogo v projektni skupini za izvajalce projekta iz sodelujoče organizacije.

17. Recenzenti so opravili oceno na podlagi podatkov iz prijavnih vlog. Omejitev števila dosežkov vodje in skupine je skladna s prvim odstavkom 38. člena Pravilnika, ki določa, da prijavitelj v prijavi navede do pet izjemnih dosežkov. Izbor dosežkov je na strani prijavitelja. Je pa bilo, kot sledi iz povedanega, vsem prijaviteljem na enak način omogočeno vnesti podatke, ki se zahtevajo na podlagi 8. točke prijavnega obrazca, medtem ko ni podlage za to, da se pri oceni B1 dodatno v priponkah posredujejo še drugi podatki.

18. Ocenjevanje v skladu s 83. členom Pravilnika vodi strokovno telo, ki pregleduje ocene recenzentov in ki v zvezi s prijavo tožeče stranke pri pregledu ni ugotovilo nepravilnosti. Ocenjevanje je v izključni pristojnosti ocenjevalcev, ki so strokovnjaki na določenih področjih. Vloga panela ni ocenjevanje projektov, temveč je omejena na primere, ki so določeni v 88. členu Pravilnika. Če se ocene recenzentov bistveno razlikujejo, odloči, ali povprečje ocen dejansko odraža vrednost predlaganega projekta. Če meni, da ne, lahko izloči eno oceno in izračuna povprečje brez te ocene. Pri tem upošteva komentarje recenzentov, odziv prijaviteljev na ocene in komentarje ter ocene zaključnih poročil projektov, ki so jih vodje projektov zaključili v zadnjih treh letih. Če je odstopanje ocen manjše, kot določa Pravilnik (+/-10%), panel ni zavezan posebej obravnavati predlogov projektov. Odstopanje ocen od povprečja ocen pri tožeči stranki je bilo 1,5%, 3,07% in 1,5%. Panel je projekt tožeče stranke posebej obravnaval in se ni odločil za izločitev ene ocene, temveč je skladno s Pravilnikom upošteval kot končno oceno povprečno oceno treh recenzentov. Napačna je tudi navedba tožeče stranke, da sta njen projekt in izbrani projekt dosegla enako število točk. Tudi razlika 0,02 točke pomeni različen rezultat in s tem podlago za razvrstitev projektov znotraj posameznih vrst projektov in področij znanstvenih ved po padajočih ocenah.

19. V zvezi z možnostjo 50% sofinanciranja projekta se tožena stranka sklicuje na 5. točko razpisa ter navaja, da je panel v okviru humanistike predlagal v financiranje na omenjeni način en raziskovalni projekt, ki je dosegel končno oceno 22,27 in je bil na spodnjem robu odobrenih projektov. Glede na omejeno kvoto projektov, ki se lahko financirajo polovično (10% za vse vede skupaj), panel drugih projektov za financiranje na opisan način ni predlagal.

20. Ugovora v zvezi z razvrstitvijo projektov v skupino interdisciplinarnih projektov tožena stranka ne razume. Strinja se, da je tožeča stranka prijavila projekt kot interdisciplinarno raziskavo znotraj vede humanistika in tako je bil projekt tudi obravnavan. Isto velja za projekt, ki je bil uvrščen na prvo mesto in izbran v financiranje.

21. Tožeča stranka v pripravljalni vlogi odgovor tožene stranke v celoti prereka in vztraja pri svoji stališčih in predlogih. Ponovno poudarja, da je stališče tožene stranke, da ne obstoji podlaga za upoštevanje dodatno posredovanih podatkov, zmotno, oziroma vztraja, da ni podlage, ki bi to preprečevala. Priponka ni vsebinsko dopolnjevala programa, ampak je s seznamom sodelavcev dopolnila verjetnost in s tem verodostojnost izvedbe projekta. Tega seznama ni bilo mogoče navesti v razpisni dokumentaciji. Vse to lahko podrobno pojasnita C.C. in B.B.

22. Navedbe tožene stranke tudi ne izkazujejo, da bi bilo ocenjevanje projektov ustrezno. Ocena je bila nepravilna zaradi neupoštevanja celotne prijave z vsemi prilogami in zato prenizke ocene. Tudi o neustreznosti ocenjevanja bosta lahko izpovedali že navedeni in predlagani priči.

23. Tožena stranka ne izkaže, da bi bili postavljeni kriteriji za delno financiranje niti ne pove, kakšni naj bi bili ti kriteriji. Zato tožeča stranka sodišču predlaga, da opravi glavno obravnavo in izvede zaslišanje omenjenih dveh prič, C.C. in B.B.

24. Tožena stranka navedbe tožeče stranke prereka. V zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, se sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika, v katerem je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Zato je Agencija ravnala pravilno, ko v konkretnem primeru ni upoštevala priloge s seznamom sodelavcev predlaganega projekta in zato so neutemeljeni tudi očitki o neustrezni oceni zaradi neupoštevanja celotne prijavne vloge.

25. V zvezi z možnostjo polovičnega (50%) sofinanciranja projektov tožena stranka navaja, da je takšnih projektov (ki so na spodnjem robu seznama odobrenih projektov) lahko največ 10% za vse vede skupaj, pri čemer so prednostna področja klinična medicina, matematika in družboslovje. Iz liste izbranih projektov izhaja, da je bilo vse to upoštevano pri prijavah, za katere je bil odobren opisani način sofinanciranja. Ne glede na povedano pa je v primeru prijave tožeče stranke, ki je kandidirala na interdisciplinarnem področju znotraj vede humanistika, treba upoštevati 2. točko razpisa, po kateri je bilo za raziskave z interdisciplinarnega področja namenjeno 10% sredstev vsake izmed znanstvenih ved. Kapaciteta interdisciplinarnega področja znotraj humanistike je bila 140 000,00 EUR, kar pomeni, da je ob izboru projekta, ki je na tem področju dosegel najvišje število točk in bil predlagan v sofinanciranje v višini 100 000,00 EUR, razpoložljiva kvota sredstev zadoščala še za sofinanciranje projekta v višini 50 000,00 EUR. Ker javni razpis v 2. točki določa, da mora biti znotraj vsake vede izbranih vsaj 10% podoktorskih projektov, je panel sprejel odločitev, da se v sofinanciranje uvrsti najbolje ocenjen podoktorski projekt na interdisciplinarnem področju znotraj humanistike. Takšno odločitev sta potrdila tudi ZSA in direktor Agencije.

26. Tožeča stranka v nadaljnji pripravljalni vlogi vztraja, da je bila priponka dopustna in da ne predstavlja samoiniciativne dodatne dokumentacije, saj se nanaša na izpolnjevanje zahtev iz razpisa. V zvezi s sofinanciranjem pa navaja, da razpis ne določa, da bi moral biti za (so)financiranje kot podoktorski projekt izbran podoktorski projekt na interdisciplinarnem področju znotraj neke vede, npr. humanistike. Razpis navedeno obveznost oziroma kvoto določa zgolj za področje celotne vede. Zato ni bilo podlage, da bi morala biti raziskovalna sredstva za sofinanciranje za interdisciplinarno področje znotraj humanistike obvezno dodeljena podoktorskemu projektu na interdisciplinarnem področju. Pri celotni vedi pa je po razpisu predvidenih denarnih sredstev 15,5% od predvidoma 12 000 000 EUR, torej 1 860 000 EUR in ne zgolj 140 000 EUR.

27. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožena stranka v zvezi z načinom sofinanciranja pojasnjuje, da niti Pravilnik niti razpis ne določata kriterijev za izbiro podoktorskih projektov znotraj vede. Izbiro opravi panel, ki ga sestavljajo recenzenti in člani občasnega strokovnega telesa, ki so strokovnjaki s področja, na katerem poteka panel. Izbrani podoktorski projekt na interdisciplinarnem področju je bil najbolje ocenjeni podoktorski projekt na interdisciplinarnem področju znotraj humanistike, panel pa je pri izbiri upošteval predvsem njegov pomen za razumevanje tematike, s katero se ukvarja ter njegovo izvedljivost. Kot napačne pa tožena stranka opredeli tudi navedbe tožeče stranke o okvirni letni vrednosti (kapaciteti) razpisa.

28. Tožeča stranka v 4. pripravljalni vlogi ponovno v celoti prereka navedbe tožene stranka in vztraja pri tožbi oziroma njeni razširitvi.

29. Ponovno prereka vse navedbe tožeče stranke tudi tožena stranka v svoji (3.) pripravljalni vlogi.

30. Tožba ni utemeljena.

31. V konkretnem primeru ostaja po tem, ko je bila med sodnim postopkom izdana odločba, s katero se prvotno izpodbijani sklep tožene stranke (o zavrženju ugovora tožeče stranke zoper Obvestilo o izboru prijav na zadevni javni razpis) odpravi, sporna odločitev (sklep) tožene stranke, s katerim se ugovor tožeče stranke zoper omenjeno Obvestilo zavrne. Sporna je torej odločitev o zavrnitvi ugovora zoper Obvestilo in s tem zoper odločitev direktorja, s katero se prijava projekta tožeče stranke št. 536 z naslovom A. zavrne.

32. Po določbah 26. člena Pravilnika predstavlja omenjeno Obvestilo individualno obvestilo prijaviteljem o rezultatih izbora prijav. Obvestilo vsebuje podatke o prijavi ter o obsegu sofinanciranja v primeru, da je bila prijava izbrana za sofinanciranje (drugi odstavek 26. člena). V obvestilu se posebej navede podatke o skupnem številu točk in posebej število točk, dobljeno po posameznih elementih ocenjevanja ter pouk o pravnem sredstvu, v obrazložitvi obvestila pa se utemelji odločitev (tretji odstavek 26. člena).

33. V konkretnem primeru iz Obvestila vse to, kar se zahteva s Pravilnikom, ni razvidno. Tako manjka število točk, doseženih po posameznih elementih ocenjevanja, manjka pa tudi (vsebinska) utemeljitev sprejete odločitve. Zato tožeča stranka utemeljeno ugovarja, da je vsebina Obvestila pomanjkljiva in da je zato podana kršitev postopka. Vendar pa po presoji sodišča navedena kršitev postopka ni bistvena. Kot sledi iz obrazložitve Obvestila, in temu tožnik ne ugovarja, sledi pa tudi iz listin, ki so v spisih, je vsak prijavitelj po zaključku ocenjevanja prejel vse ocene predloga projekta, vključno s številom točk po posameznih elementih ocenjevanja, in mnenje recenzentov, na katere je lahko dal odziv oziroma komentar, kar je tožeča stranka v konkretnem primeru tudi storila. Pomanjkljivo (vsebinsko) utemeljitev sprejete odločitve pa po presoji sodišča uspešno odpravi tožena stranka s tem, ko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zavzame stališče oziroma presodi ugovore, ki jih vsebuje že odziv tožeče stranke na ocene recenzentov in ki jih tožeča stranka (ponovno) uveljavlja v tožbi.

34. Pri tem se tožena stranka v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na priponko ter njeno neupoštevanje, po presoji sodišča utemeljeno sklicuje na četrti odstavek 13. člena Pravilnika, s katerim je določeno, da dodatne dokumentacije, ki jo prijavitelj samoiniciativno priloži prijavni dokumentaciji, agencija v postopku ocenjevanja ne upošteva. Z ozirom na vsebino citirane določbe in siceršnje sobesedilo Pravilnika je razbrati, da se ne prepoveduje zgolj predložitev dokumentacije, ki bi bila popolnoma nepovezana z zahtevami iz razpisa, kot skuša prikazati vsebino 13. člena tožeča stranka v pripravljalni vlogi, temveč da se omejuje predložitev vsakršne dokumentacije, ki ni predvidena z javnim razpisom. To je namreč z ozirom na veliko število prijav ter obsežno ter podrobno predpisano vsebino obrazcev tudi logično, predvsem pa se le na ta način lahko zagotavlja enakopravno obravnavanje vseh prijaviteljev. Iz obrazca prijavne vloge za II. fazo tako dovolj jasno sledi, da je predvidena in s tem možna priponka le v 13. točki, iz opombe k navedeni točki pa, kakšna je lahko njena vsebina. Priponka, ki jo je tožeča stranka priložila prijavni vlogi in ki po nespornih ugotovitvah tožene stranke vključuje bio-bibliografske opise sodelavcev pri projektu tožeče stranke, nedvomno ne ustreza vsebini priponke, ki jo dopušča razpis. To pa pomeni, da jo je tožena stranka upravičeno štela za dodatno dokumentacijo iz citiranega četrtega odstavka Pravilnika in je kot takšne pri obravnavi prijavljenega projekta utemeljeno ni upoštevala, očitek očitne napake, ki ga vsebuje ugovor tožeče stranke zoper obvestilo pa utemeljeno zavrnila. Predlagano zaslišanje C.C. in B.B. glede na povedano ne more pripeljati do drugačne odločitve, zato sodišče dokazni predlog, ki ga vsebuje razširitev tožbe, zavrača kot nepotreben.

35. Prijave se v skladu s točko 10.1 razpisa ocenijo po postopku in na način, kot ga določata Pravilnik in Metodologija. V skladu s 87. členom Pravilnika so prijave, tudi prijavo tožeče stranke, ocenjevali trije (tuji) recenzenti. Vsak recenzent oceni projekt in napiše utemeljitev ocen. V postopku razvrščanja se upošteva povprečna ocena recenzentov (tretji odstavek 87. člena Pravilnika). Na naveden način, to je z upoštevanjem povprečne ocene recenzentov, ki je znašala 21,83 točk, je bila opravljena tudi razvrstitev projekta tožeče stranke v konkretnem primeru. Kar pomeni, da je upoštevanje povprečne ocene v konkretnem primeru sledilo določbam Pravilnika in da zato tožeča stranka z ugovori zoper oceno v smislu kršitve postopka izbora ter posledično nepravilnega izbora projekta ne more uspeti. Razlika med izbranim projektom in projektom tožeče stranke (0,02 točke) res ni velika, je pa nedvomno podana in zato po določbah Pravilnika (in s tem razpisne dokumentacije) ni razloga, da se ne upošteva. Po Pravilniku (88. člen) se namreč zahteva posebna obravnava predlogov projektov ter njihovega ocenjevanja na panelu le v primeru, kadar se ocene recenzentov med seboj bistveno razlikujejo in se zato postavi dvom, ali povprečje ocen realno odraža vrednost predlaganega projekta. Takšne bistvene razlike (+/- 10% od povprečja ocen) med ocenami treh recenzentov v konkretnem primeru ni, zato panel ni bil dolžan poseči v izračunano povprečje, kot to pravilno pojasni že tožena stranka v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Tožeča stranka pa ne more uspeti niti z ugovorom, da je takšen način ocenjevanja oziroma razvrščanja projektov (tj. na način izračuna povprečja) že v izhodišču pomanjkljiv oziroma neustrezen. Gre namreč za način ocenjevanja, ki ga določa Javni razpis in s tem za vsebino, ki v skladu z 28. členom Pravilnika ne more biti predmet ugovora zoper obvestilo in s tem tudi ne predmet preizkusa v upravnem sporu. Ugovorne razloge omejuje tudi že ZRRD v 15. členu, saj se ugovor zoper odločitev agencije o izbiri programov oziroma projektov, ki se financirajo iz državnega proračuna in ki jo na prvi stopnji sprejeme direktor agencije, lahko vloži samo zaradi kršitve postopka izbire ali očitne napake. Glede na povedano pa je očitno tudi, da izvedba dokaza z zaslišanjem prič (C.C. in B.B.) ni potrebna, saj bi glede na nesporne dejanske ugotovitve o številu doseženih točk tudi njuno zaslišanje ne moglo pripeljati do drugačne odločitve.

36. Sofinanciranje projektov v višini 50 000 EUR je opredeljeno kot ena od dveh možnosti sofinanciranja projektov v 5. točki razpisa (Pogoji). Vsak projekt, prijavljen v višini 100 000 EUR, je lahko odobren v višini 100 000,00 EUR ali 50 000,00 EUR. Projekti v višini 50 000,00 EUR se praviloma dodelijo vlogam, ki so na spodnjem robu seznama odobrenih (šestnajsti odstavek 5. točke). Po določbah razpisa gre torej za možnost in ne dolžnost, ki jo imajo pristojni organi Agencije, v konkretnem primeru panel kot strokovno telo, ko odločajo o financiranju1 oziroma o višini finančnih sredstev, ki se dodelijo izbranim projektom. To pa pomeni, da je na panelu, da izbere način financiranja, in sicer tistega, ki je z ozirom na strokovno oceno za posamezen projekt najbolj primeren. To pa obenem pomeni, da tožeča stranka z ugovorom (ne)primernosti sprejete odločitve že v postopku pred Agencijo ni mogla uspeti, iz istega razloga pa tudi ne more uspeti s svojimi navedbami in dokaznimi predlogi, ki jih vsebujejo tožba oziroma njena razširitev ter pripravljalne vloge, ki jih je posredovala v sodnem postopku.

37. Glede tožbenih navedb, ki se nanašajo na kandidiranje na področje interdisciplinarnih raziskav pa tožena stranka v odgovoru na tožbo utemeljeno ugotavlja, da so nerazumljive ter da tudi iz ugovora ni bilo jasno razvidno, kaj želi tožeča stranka s svojimi navedbami oziroma z zahtevo za pojasnilo doseči. Obenem pojasni - in temu tožeča stranka ne ugovarja, izhaja pa tudi iz spisov, da je bil projekt tožeče stranke obravnavan skladno s prijavo, znotraj interdisciplinarnih raziskav in da je bil enako - kot interdisciplinarna raziskava znotraj veje humanistika obravnavan tudi projekt s končno oceno 21,85, ki je bil uvrščen na seznam in izbran v financiranje. Že v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pa pojasni tudi, da tako Pravilnik kot javni razpis omogočata v primeru kandidature na neustrezno področje (na predlog članov ZSV) ustrezne prerazporeditve projektov, kar pomeni, da prijava v tem pogledu ni odločilna ter da je (pre)razporeditev možna tudi še v razpisnem postopku. Kar pomeni, da tudi morebitna naknadna razvrstitev posameznih projektov ni v nasprotju s pravili postopka in da zato ne more predstavljati razloga za predlagano odpravo oziroma razveljavitev izpodbijanega sklepa.

38. Ker je torej spoznalo izpodbijani sklep za zakonit in pravilen, tožbene navedbe pa za neutemeljene, je sodišče tožbo na podlagi določb 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

39. Odločitev o stroških temelji na določbah četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.

40. Sodišče je odločilo na nejavni seji, ker so bili dokazi izvedeni in pravilno presojeni že v postopku izdaje izpodbijanega sklepa (59. člen v zvezi z drugim odstavkom 51. člena ZUS-1), oziroma zato, ker tožeča stranka v tožbi navaja zgolj tiste dokaze, ki niso pomembni za odločitev.


Zveza:

Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti člen 13, 13/4, 26, 28, 28/1, 83.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
29.05.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDA3OTk1