UPRS sodba I U 1605/2015

Jedro

Ker se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se je ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena ZUP.

Tožnici ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijana odločba št. 104-9/2015 z dne 30. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

III. Zahtevek tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da izvolitev tožnice v naziv izredne profesorice za področje plesna in gibna izraznost ni mogoča. V obrazložitvi navaja, da je tožnica dne 24. 1. 2014 vložila vlogo za prvo izvolitev v predmetni naziv. Celotna dokumentacija je bila dne 20. 6. 2014 posredovana HK UL. HK UL je na svoji 9. redni seji, dne 17. 9. 2014, zahtevala dopolnitev vloge s tem, da mora tožnica izpostaviti mednarodno umetniška odmevna dela, da mora izpostaviti dela, ki nadomeščajo mentorstvo pri doktoratu in navedla, da si tožnica ne more točkovati del od 86 – 90 preglednice umetniške bibliografije. Hkrati je tudi zaprosila dekana A. in študente, da zaradi negativnega študentskega mnenja s tožnico opravijo razgovor in ga nato povzamejo v daljše vsebinsko utemeljeno mnenje. V zvezi s študentskim mnenjem je bil s tožnico dne 30. oktobra 2014 opravljen razgovor, vendar študenti tudi po opravljenem razgovoru niso spremenili svojega mnenja, temveč so vztrajali pri negativnem mnenju. HK UL je na svoji 12. redni seji, dne 28. 1. 2015, na podlagi dopolnjene dokumentacije sprejela sklep, da tožnici ne poda soglasja za prvo izvolitev v predmetni naziv. Iz navedenih razlogov je senat A. sprejel zgoraj navedeno odločitev.

2. Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zoper uvodoma navedeno odločbo zavrnil. Meni, da je prvostopenjski organ na podlagi negativnega študentskega mnenja, oprtega na rezultate anket, opravljenega razgovora s tožnico in na podlagi sklepa HK UL, da tožnici ne poda soglasja za prvo izvolitev v habilitacijski naziv izredne profesorice za navedeno področje, tožničino vlogo za izvolitev v naziv pravilno zavrnil. Tožnica je po vloženi pritožbi vpogledala v celotno dokumentacijo postopka in so ji tudi bile izročene kopije zahtevanih dokumentov. Pravočasno je tudi vložila dopolnitev pritožbe. Za poročevalca o pritožbi je bil s strani Senata UL imenovan izr. prof. A.A., ki je v svojem poročilu povzel dejansko stanje in se opredelil do pritožbenih navedb. Pritožba je bila obravnavana na 20. seji Senata UL z dne 29. 9. 2015 in se je iz obravnave izločil senator članice, iz katere prihaja kandidatka. Pri obravnavi pritožbe je poročevalec poudaril, da v postopku ni bilo ugotovljenih nepravilnosti. Zato je Senat UL na podlagi celotne dokumentacije, strokovnih mnenj in pojasnil poročevalca o pritožbi, sprejel sklep, da se pritožba tožnice zavrne.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je prvotožena stranka svojo odločitev oprla izključno na negativno mnenje študentov. Merila v 7. členu res določajo, da se pri presoji pedagoške usposobljenosti za izvolitev v naziv upošteva tudi mnenje študentov o pedagoškem delu posameznega kandidata, vendar pa v 15. členu tudi natančno predpisujejo, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo in da so rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah. Nato se opredeljuje do rezultatov študentskih anket po posameznih študijskih letih in ugotavlja, da skupen rezultat vseh anket v elekcijski dobi brez dvoma izkazuje pedagoško uspešnost tožnice, kot tudi pozitivno mnenje študentov o njenem pedagoškem delu. Ker Merila izrecno predpisujejo komentar študentskega sveta, vezan na rezultate anket med študenti, ki se jih izvaja vsako leto po končanih predavanjih, študentski svet pa se v svojem mnenju sklicuje na interne ankete in ustna ter pisna individualna mnenja študentov, pri čemer niti ni pojasnil, kdo je te ankete izvajal, v njih sodeloval, kdo in na kakšen način je pisna in ustna mnenja študentov zbiral in kakšna je dejanska vsebina teh mnenj, je verodostojnost študentskega mnenja vprašljiva; sam postopek izdelave mnenja pa je bil napačen in je tako nezakonit. Tožnica je že v upravnem postopku predložila nekaj (navedenih) pozitivnih mnenj, pri čemer podane izjave študentov pričajo o tem, da negativno mnenje študentskega sveta ne more predstavljati mnenja o pedagoških sposobnostih tožnice, skladno s 15. členom Meril, saj mnenje, na katerega se opira tožena stranka, ne odraža dejanskega mnenja študentov tožnice. Pomembno je zlasti mnenje študenta B.B., iz katerega izhaja tudi, da se na razgovoru ni strinjal z negativnim komentarjem na račun tožničine domnevne pedagoške nesposobnosti. Pri interpretaciji rezultatov anket pa je potrebno upoštevati tudi, da je na A. izredno majhno število študentov in da zato mnenje posameznega študenta predstavlja precej večji procentualni delež končnega izida kot na fakultetah z večjim številom študentov. V zvezi s samim postopkom izdaje izpodbijane odločbe uveljavlja kršitev postopkovnih določb, ker ji kljub temu, da je bila vabljena na razgovor, ni bilo omogočeno, da bi bila navzoča pri sestavi poročila o razgovoru, niti ji poročilo ni bilo predloženo v podpis in ga je dobila šele po izdaji odločbe na svojo izrecno prošnjo. S tem ji je bila kršena pravica do navzočnosti v postopku. Navaja še nova dejstva in predlaga nove dokaze, ki jih brez lastne krivde ni mogla navesti in predložiti v upravnem postopku, saj tedaj z njimi še ni razpolagala oziroma še niso obstajali, ker gre pri tem za mnenja, ki so jih v postopku njene ponovne vložitve kandidature za izvolitev v naziv podali (navedeni) študenti A. Gre za 11 mnenj, ki so obsežna in obrazložena in jim je skupno to, da odstopajo od negativnega mnenja študentskega sveta. Sodišču predlaga, da odločbo prvotožene stranke z dne 30. 3. 2015 in odločbo drugotožene stranke z dne 9. 10. 2015 razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu organu. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo uvodoma navaja, da prvotožena stranka ne more biti stranka postopka in da mora zato sodišče po uradni dolžnosti tožbo zoper U. zavreči. Nadalje navaja, da je imela tožnica že v postopku na prvi stopnji možnost navesti vsa dejstva in predlagati vse dokaze v svojo korist, saj je bila z razlogi za negativno mnenje seznanjena že med postopkom na prvi stopnji, najpozneje na razgovoru dne 30. 10. 2014. Vendar pa je negativno mnenje študentskega sveta bolj konkretno in podprto z listinami izpodbijala šele v dopolnitvi pritožbe, torej jih ni podala že v postopku na prvi stopnji in tudi ne v pritožbi, zato se ta nova dejstva in dokazi ne morejo in ne smejo upoštevati, saj je tožnica prekludirana. Zato gre za prepozne in nedovoljene (pri)tožbene novote, saj bi morala tožnica vse te navedbe in dokaze navesti najpozneje v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo. Poleg tega je študentsko mnenje o pedagoški usposobljenosti tožnice v zakonitem postopku podal študentski svet kot edini pristojni organ, preko katerega študentje izrazijo svoje mnenje v postopku izvolitve v naziv. Mnenje o pedagoških sposobnostih se oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo in so rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice Univerze osnova za dokazovanje pedagoške uspešnosti pri izvolitvah. Vendar študentsko mnenje nikakor ni omejeno zgolj na komentar študentskih anket, saj lahko študentski svet poda tudi širše mnenje o pedagoški usposobljenosti kandidata, ki presega komentar oziroma povzetek statistične analize rezultatov anket. Študentski svet lahko tudi iz drugih virov pridobi vse potrebne informacije, da si lahko ustvari celovito predstavo o pedagoški usposobljenosti kandidata in zato so neutemeljeni očitki tožnice, da takšen postopek ocenjevanja o pedagoški usposobljenosti nima pravne podlage v Merilih. Študentski svet je podal negativno mnenje 15. 6. 2014 in je zato v njem lahko upošteval le rezultate anket do vključno študijskega leta 2012/2013, ker tedaj za študijsko leto 2013/14 še niso bili znani. Tudi numerični rezultati študentskih anket izkazujejo, da tožnica ne dosega standarda pedagoške usposobljenosti, saj lahko napredujejo le tisti visokošolski učitelji, ki dosegajo nadpovprečne rezultate tako na umetniškem in strokovnem, kot tudi na pedagoškem področju. Tožnici ne more koristiti mnenje študenta D.D., saj tudi njegovo mnenje odkriva pomembne nepravilnosti pri pedagoškem delu tožnice; razen tega je v svojem mnenju zapisal, da je starejši od drugih študentov in je zato njegovo dojemanje šolanja precej drugačno od njegovih mlajših kolegov. Tožnici tudi ne morejo koristiti preostala mnenja študentov, na katera se tožnica sklicuje v tožbi, saj niso bila zgolj prepozno predložena, ampak so tudi nerelevantna za presojo pedagoške usposobljenosti tožnice. So zelo splošna in iz njih večinoma ni razvidno, na katero ocenjevalno obdobje se nanašajo. Glede na navedeno drugotožena stranka sodišču predlaga, da tožbo proti prvotoženi stranki zavrže, tožbo proti drugotoženi stranki pa zavrne. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

5. Tožnica v pripravljalni vlogi vztraja, da ji možnost navedbe dejstev in dokazov v prvostopenjskem upravnem postopku ni bila dana, saj sta ji bila vpogled v spis in fotografiranje listin dovoljena šele na podlagi pisne zahteve njenih pooblaščencev z dne 9. 4. 2015. Poleg tega se pisne izjave njenih študentov, ki jih je priložila k tožbi, nanašajo na kvaliteto tožničinega dela v relevantnem študijskem obdobju. Predstavniki študentskega sveta so se na razgovoru zgolj sklicevali na izdelano mnenje in ponavljali njegovo vsebino, čeprav se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na osnovi ankete med študenti. V zvezi z mnenji, na katere se opira študentski svet, tožnica tudi izpostavlja, da je sklicevanje študentskega sveta na pridobljena mnenja zgolj pavšalno; mnenja tudi niso bila priložena mnenju študentskega sveta, niti ne v njem povzeta; prav tako ni jasno, kdo je mnenja podal, koliko je teh mnenj in kakšna je bila njihova vsebina. Nedopustno je, da je UL izpodbijano odločbo oprla zgolj na dejstvo, da je študentski svet podal negativno mnenje, brez vsakršne kritične presoje tega mnenja, preizkusa zakonitosti postopka oblikovanja mnenja in vsebinskega ovrednotenja mnenja, tako z vidika predpisanih elementov pedagoške uspešnosti kot jih določajo merila, kot tudi z vidika preostalih razpoložljivih dokazov o pedagoški uspešnosti tožnice (rezultati študentskih anket, strokovne ocene, individualna pisna mnenja študentov). Sodišču predlaga enako kot v tožbi.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče v obravnavani zadevi uvodoma, na podlagi ugovora tožene stranke, da prvotožena stranka U. ne more biti stranka postopka in da je zato treba njeno tožbo zavreči, ugotavlja, da je tožnica vložila tožbo zoper toženo stranko, ki jo je opredelila kot : 1. UL., A. in 2. UL v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je tožena stranka v obravnavani zadevi, je treba odgovoriti ob uporabi 17. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Slednji v petem odstavku določa, da je toženec država, lokalna skupnost oziroma druga pravna oseba, ki je izdala upravni akt, s katerim je bil postopek odločanja končan. V konkretnem primeru je to UL. Ker je tožnica pod obema točkama navedla UL, je sodišče štelo, da je vložila tožbo zoper UL. Tožnica je torej po mnenju sodišča z navedbo tožene stranke zadostila zahtevi iz petega odstavka 17. člena ZUS-1.

8. Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je torej dokončna odločba prvostopenjskega organa, s katero je le-ta odločil, da izvolitev tožnice v naziv izredne profesorice za področje plesna in gibna izraznost ni mogoča.

9. Pogoje in postopek za izvolitev v naziv docent, izredni profesor, višji predavatelj, predavatelj, lektor, znanstveni sodelavec in višji znanstveni sodelavec ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis) v členih od 55 do 57. Po določbi 57. člena ZVis se postopek za izvolitev v naziv visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev v skladu z zakonom in merili za izvolitev podrobneje uredi v statutu visokošolskega zavoda. V 87. členu Statuta UL je določeno, da Študentski svet daje mnenje o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev in sodelavcev. V 7. členu Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev (Merila), ki se uporabljajo v konkretnem primeru, je določeno, da se pri presoji pedagoške usposobljenosti za izvolitev v naziv upošteva tudi mnenje študentov o pedagoškem delu. V 15. členu Meril pa je določeno, da se mnenje o pedagoških sposobnostih oblikuje tudi na podlagi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo in da so rezultati vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze, osnova za dokazovanje pedagoške usposobljenosti pri izvolitvah.

10. Iz citiranih določb tako izhaja, da ima mnenje študentskega sveta o pedagoškem delu kandidata v postopkih izvolitve v naziv visokošolskih učiteljev in sodelavcev pomembno vlogo. Vendar pa mora biti mnenje študentov o pedagoških sposobnostih kandidata oblikovano tako, kot to določa 15. člen Meril. To pomeni, da lahko prvostopenjski organ svojo odločitev opre na mnenje študentskega sveta šele potem, ko najprej presodi, ali je bilo mnenje oblikovano v skladu z Merili, torej tudi na podlagi ankete študentov, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo in na podlagi rezultatov vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljenih s komentarjem študentskega sveta članice univerze. Samo v takem primeru, ko organ najprej presodi in tudi ugotovi, da je mnenje študentskega sveta sestavljeno v skladu z Merili, lahko to mnenje upošteva kot relevantno mnenje.

11. V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da se prvostopenjski organ v svoji odločbi zgolj z enim samim stavkom sklicuje na negativno mnenje Študentskega sveta, ne da bi to mnenje v obrazložitev sploh povzel in se do tega mnenja kakorkoli opredelil. Prvostopenjski akt tako ne vsebuje nobene vsebinske obravnave mnenja Študentskega sveta. Poleg tega nima nobene ocene o tem, ali je bilo mnenje Študentskega sveta o pedagoških sposobnostih tožnice oblikovano tako, kot to določa 15. člen Meril, se pravi na podlagi ankete med študenti, ki se izvaja vsako leto po končanih predavanjih, kjer je kandidat opravljal pedagoško delo. Prvostopenjski akt ne vsebuje ničesar o rezultatih vseh anket v predhodni elekcijski dobi, opremljeni s komentarjem študentskega sveta članice univerze. Ankete študentov v obrazložitvi izpodbijanega akta sploh niso omenjene. Ker se torej prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine mnenja Študentskega mnenja, niti do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket, to pomeni, da izpodbijana odločba nima razlogov o odločilnih dejstvih, kar nadalje pomeni, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. To pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka po 3. točki 1. odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

12. V zvezi s tožbenim očitkom o kršitvi pravice do navzočnosti v postopku, sodišče ugotavlja, da je bil s tožnico (po izrecni zahtevi HK UL) dne 30. oktobra 2014 opravljen razgovor o (negativnem) mnenju Študentskega sveta. Iz poročila o tem razgovoru je razvidno, na kar pravilno opozarja tožnica v tožbi, da je bil razgovor s tožnico opravljen samo glede enega elementa, to je glede samega mnenja, ne pa tudi glede drugega elementa, to je glede rezultatov študentskih anket. O rezultatih študentskih anket, kot to izhaja iz omenjenega poročila, na razgovoru ni bilo nobenega govora in je s tem v zvezi v poročilu zapisan samo en splošen stavek, čeprav se pedagoška usposobljenost izkazuje ne samo z mnenjem Študentskega sveta, temveč tudi z rezultati anket v predhodni elekcijski dobi. V skladu z določbo 9. člena ZUP je treba stranki pred izdajo odločbe dati možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Tožnici tako v konkretnem primeru ni bila dana učinkovita možnost izjasniti se glede rezultatov študentskih anket, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka (9. člen v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Glede na to, da je bila tožnica vabljena na razgovor o mnenju študentov o njenem pedagoškem delu, o katerem je bilo nato sestavljeno poročilo, ima tožnica tudi prav, da bi to poročilo moralo biti podpisano tudi z njene strani, kar pa v konkretnem primeru ni bilo storjeno.

13. Kot nadalje izhaja iz podatkov v spisu, je tožnica sicer bila poučena o tem, da lahko v 10-ih dneh od vložitve pritožbe vpogleda v habilitacijsko dokumentacijo in se opredeli do vseh dejstev v pritožbenem postopku in je dne 13. 4. 2015 tudi vpogledala v habilitacijsko dokumentacijo, vendar s tem po mnenju sodišča ni bilo zadoščeno načelu sodelovanja stranke v postopku, saj bi moral prvostopenjski organ tožnici že pred izdajo odločbe (in ne šele v pritožbenem postopku) dati možnost, da se seznani in izjasni tudi o rezultatih študentskih anket. Taka možnost pa tožnici pred izdajo odločbe ni bila dana.

14. Po določbi prvega odstavka 251. člena ZUP drugostopenjski organ, kadar ugotovi, da so bila v postopku na prvi stopnji nepopolno ali zmotno ugotovljena dejstva, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka oziroma da je izrek odločbe nejasen ali v nasprotju z obrazložitvijo, dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam, bodisi po organu prve stopnje ali po zaprošenem organu. Glede na to, da se prvostopenjski organ v svoji odločbi ni opredelil do vsebine mnenja študentov in do študentskih anket, bi moral to storiti drugostopenjski organ. Vendar pa navedene pomanjkljivosti prvostopenjske odločbe drugostopenjski organ ni odpravil. V svoji odločbi je mnenje Študentskega sveta sicer povzel, ne da bi se do mnenja tudi opredelil, niti se ni opredelil do študentskih anket oziroma rezultatov teh anket. Tožnica je zoper odločbo prvostopenjskega organa podala obširno pritožbo, v kateri je utemeljevala, zakaj se z mnenjem Študentskega sveta ne strinja in zatrjevala, da je bil postopek izdelave mnenja napačen in nezakonit. V dopolnitvi pritožbe je v podkrepitev pritožbenih navedb, da negativno mnenje Študentskega sveta ne predstavlja komentarja študentskega sveta članice in da je bil postopek izdelave mnenja napačen, priložila več (navedenih) mnenj, ki so nasprotna mnenju Študentskega sveta. Zato bi moral drugostopenjski organ argumentirano odgovoriti na vse pritožbene navedbe in se opredeliti do predloženih mnenj. Drugostopenjski organ pa na tožničine konkretno podane pritožbene navedbe, relevantne za odločitev, ni odgovoril, niti se ni z ničemer opredelil do predloženih mnenj. Glede na navedeno je tudi obrazložitev drugostopenjske odločbe pomanjkljiva in se je ne da preizkusiti. Posledično je tudi drugostopenjski organ zagrešil bistveno kršitev pravil postopka po 7. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

15. Sodišče je zato že zaradi navedenega razloga na podlagi 3. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 moralo tožbi ugoditi in se zato niti ni spuščalo v presojo drugih tožbenih ugovorov.

16. Ker je sodišče tožbi tožnice ugodilo in izpodbijani akt odpravilo, je tožnici, v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, prisodilo tudi pavšalni znesek povračila stroškov postopka, skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji in je tožnico v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik in zavezanec za DDV, ji je sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR, povečano za 22 % DDV.

17. Sodišče zahtevi tožene stranke za povrnitev stroškov postopka ni ugodilo, ker v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta, v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1, pripadajo stroški postopka samo tožeči stranki.

Datum zadnje spremembe:

10.05.2017

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba in sklep I U 26/2017-14
• UPRS Sodba I U 200/2016-20
• UPRS sodba II U 111/2016