sodba in sklep IV U 140/2011

Jedro

Tožnica ne prereka velikosti celotne stanovanjske površine 147,10 m2, ki presega normativ primernega stanovanja, ki znaša 55 m2 (preseženi normativ znaša 92,10 m2) in katerega vrednost m2 znaša na področju tožničine regije 202 EUR (marec 2011). Vrednost površine stanovanjske hiše, ki presega normativ primernega stanovanja, je tako 18.604,20 EUR (cenzus znaša 13.771,230 EUR oziroma 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka - 23. člen ZSV).

Izrek

1.Tožba tožnice A.A. se zavrne.

2.Tožba tožnika C.C. se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1155/2011 z dne 8. 6. 2011 je tožena stranka odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) prosilke A.A. (tožnice v tem sporu) kot neutemeljena zavrne. Navaja, da je bila prošnja vložena zaradi pravdnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Velenju, številka P 141/2011. Tožena stranka je po uradni dolžnosti vpogledala tudi v spis Bpp 1154/2011. Razlaga, da mora prosilec izkazati dva pogoja (kriterija) in sicer finančno premoženjski kriterij oziroma subjektivni kriterij (12. in 13. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, dalje ZBPP) in objektivni kriterij (24. člen ZBPP). Podrobno navaja finančni položaj prosilke, ki se v skladu z določilom drugega odstavka 12. člena ZBPP ugotavlja glede na prejemke prosilke in prejemke in dohodke njene družine ter nadalje 13. člen ZBPP, po katerem je upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma nudenja pravne pomoči. 13. člen določa, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek), kar znese 459,04 EUR. Na podlagi 14. člena ZBPP se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo določbe 23., 27., 27.a, 27.b, 27.c, 27.č, 28., 28.a, 30. in prvega odstavka 30.a člena ZSV. Glede na določbo 13. člena ZBPP, se v skladu s 23. členom ZSV, bpp ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 60. osnovnih zneskov minimalnega dohodka. Prosilka je do 2/3 solastnica nepremičnine, njen mož pa do 1/3 in ta obsega parcelno številko 34/3.S k.o. …, ki v naravi predstavlja zemljišče, na katerem stoji tudi stanovanjska stavba z naslovom …, kjer prosilka z možem živi. Pri vpogledu v prostorski portal RS je ugotovljeno, da znaša neto tlorisna površina te parcele evidentirane pod številko 623, 147,10 m2. V skladu z določilom 23. člena ZSV premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati ali presegati 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oziroma 13.771,20 EUR, pri čemer pa se ne upošteva stanovanje, v katerem posameznik oziroma družina živi, in ki ga predpisi o stanovanjskih razmerjih določajo kot primerno stanovanje. V skladu s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, številka 14/04), se kot primerno stanovanje za dvočlansko družino šteje stanovanje v izmeri do 55 m2. Ker znaša neto tlorisna površina stavbe, katere solastnika sta prosilka in njen mož, in kjer tudi živita, 147,10 m2, presega normativ primernega stanovanja za 92,10 m2 (147,10 m2 – 55,00 m2). Ker znaša po podatkih slonet minimalna cena m2 stanovanjske hiše na področju … regije marca 2011 202,00 EUR, je tako vrednost površine stanovanjske hiše, ki presega normativ primernega stanovanja oceniti minimalno vsaj na 18.604,20 EUR. Tako prosilka presega ta navedeni cenzus 13.771,20 EUR oziroma 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določen v 23. členu ZSV. Prosilka ni upravičena do bpp na takšni osnovi, zato tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilka izpolnjuje tudi finančni kriterij po določbi 14. člena ZBPP ter objektivni kriterij po določbi 24. člena ZBPP.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnih predpisov. Navaja, da hiša v kateri živijo v tlorisu res znaša 147,10 m2, vendar je stanje v naravi drugačno. V mansardi živi hčerka B.B., ki je samohranilka, ni zaposlena in prejema socialno denarno pomoč, kar se lahko preveri pri Centru za socialno delo Velenje. V spodnji etaži živita z možem od njegove pokojnine, ki znaša 770 EUR, od tega plačujejo kredit 160 EUR, položnice 300 EUR, ostalo pa je za registracijo starega avta in za hrano. Sodišče lahko ugotovi, da si ne morejo plačati odvetnika, ker imajo spor s sosedom, ki trdi, da si je priposestvoval zemljišče. Poudarjata, da je eno zemljiškoknjižni izpisek, drugo pa dejansko stanje, ki ga ni nihče upošteval. Prizadeta sta z možem zato, ker nista povzročila spora in imata male dohodke, imata vsa dokaze, vendar na sodišče brez odvetnika ne moreta. Dejansko stanje lahko preveri sodišče tudi pri centru za socialno delo. Navaja tudi naslov odvetnika, katerega želi, da jo zastopa.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

Tožba tožnice A.A. ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožena stranka na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabila pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, 62/10, dalje ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja;

Tožnica v tožbenih trditvah razlaga socialne in premoženjske razmere v katerih živi skupaj z možem in hčerko (ta živi v mansardnem stanovanju), ki je brezposelna, živi sama s socialno podporo, s katero preživlja tudi otroka. Sodišče sicer razume socialne in premoženjske okoliščine, v katerih se je znašla tožnica in njena družina, vendar pa glede na kogentne (določne) finančno (materialne) in socialne pogoje, ki jih za pridobitev brezplačne pravne pomoči določa Zakon o brezplačni pravni pomoči, ne more sprejeti drugačne odločitve, kot jo je tožena stranka. Tožnica dejansko ne prereka velikosti celotne stanovanjske površine 147,10 m2, ki presega normativ primernega stanovanja, ki znaša 55 m2 (preseženi normativ znaša 92,10 m2), in katerega vrednost m2 znaša na področju … regije 202 EUR (marec 2011). Vrednost površine stanovanjske hiše, ki presega normativ primernega stanovanja je tako 18.604,20 EUR (cenzus znaša 13.771,230 EUR oziroma 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka določen v 23. členu ZSV). Tudi nadaljnje tožbene trditve, da si kljub listinam, ki jih tožnika posedujeta za dokazovanje lastninske pravice na spornem zemljišču ne moreta najeti odvetnika, ker za to nimata denarja, sodišče ne more upoštevati, ker za to nima pravne podlage.

Sodišče je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki 2 izreka:

Sodišče je tožbo tožnika C.C. zavrglo iz naslednjih razlogov;

Izpodbijana odločba, številka Bpp 1155/2011 z dne 8. 6. 2011, je bila izdana v zadevi dodelitve brezplačne pravne pomoči prosilke (tožnice) A.A. 2. člen ZUS-1 določa, da v upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravni aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika (prvi odstavek 2. člena). Upravni akt pa je upravna odločba izdana v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druga osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Glede na to, da tožnik C.C. ni bil stranka v postopku izdaje upravnega akta, torej z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o njegovi prošnji do dodelitve bpp, temveč je bilo odločeno o pravici do bpp A.A., po določbah ZUS-1 ni aktivno legitimirana stranka v tem postopku.

Sodišče je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ker tožnik C.C. ne more biti stranka v tem postopku.

Datum zadnje spremembe:

19.04.2012

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 94/2011
• sodba IV U 14/2012, enako tudi IV U 13/2012
• sodba IV U 98/2012