sodba IV U 5/2011

Jedro

V primeru, ko tožnik ugovarja podatkom, uporabljenim za izračunu kvadrature stanovanjske hiše, tožena stranka odločitve ne more opreti (samo) na podatke iz zbirke nepremičnin Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (dokler ne bodo usklajeni), lahko pa ti podatki, skupaj s javno dostopnimi podatki o cenah za m2 stanovanjske hiše, predstavljajo primerjalne podatke za določanje vrednosti nepremičnin.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 2426/2010 z dne 10. 12. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo A.A. za odobritev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP), kot neutemeljeno. Odločitev je obrazložila s podatkom, da mora prosilec za BPP izkazati finančno premoženjski oziroma subjektivni kriterij in objektivni kriterij, v skladu z določbo 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, v nadaljevanju ZBPP). V postopku ugotavljanja ali prosilec izpolnjuje finančni pogoj, je tožena stranka ugotovila, da živi prosilec v skupnem gospodinjstvu z ženo ter dvema polnoletnima otrokoma, ki se ne šolata, zato se v skladu z določilom 23. člena ZBPP ne štejeta kot družinska člana. Ugotovila je tudi, da je prosilec brezposelna oseba in prejema denarno nadomestilo. V času od 1. 8. 2010 do 31. 10. 2010 je prejel nadomestilo v skupnem neto znesku 889,74 EUR. Njegova žena je upokojena in prejema pokojnino v mesečnem znesku 450,97 EUR. Letni katastrski dohodek prosilca znaša 22,55 EUR (po izračunu na podlagi Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči in denarne pomoči, Uradni list RS, št. 93/07), mesečno 1,87 EUR. Tako znaša povprečni mesečni dohodek na družinskega člana 374,71 EUR, kar pa ne presega z zakonom določenega cenzusa.

V nadaljevanju je tožena stranka ugotovila, da je prosilec do 13/14 solastnik nepremičnin vpisanih v vl. št. ... k.o. ..., parc. št. 484/5, v naravi njiva v izmeri 1100 m2, stanovanjske stavbe neto tlorisne površine 280 m2 in kmetijskega dela stavbe neto tlorisne površine 29,70 m2. Podatke o nepremičninah prosilca je tožena stranka ugotovila po pregledu javnih podatkov o nepremičninah na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS). Nepremičnin, ki predstavljajo kmetijska zemljišča, v skladu z določilom 23. člena Zakona o socialnem varstvu, tožena stranka ni štela kot premoženje prosilca. Prav tako kot premoženja prosilca ni upoštevala solastnega deleža prosilca na stanovanjski stavbi grajeni leta 1983, do neto tlorisne površine 55 m2 (23. člen ZSV, v zvezi s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem), saj ta površina ustrezna kriteriju primernega stanovanja za dva družinska člana. Presežni solastni delež stanovanjske stavbe neto tlorisne izmere 205 m?, pa je bilo treba šteti kot premoženje prosilca. Vrednost solastnega presežnega dela premoženja prosilca je tožena stranka ocenila na 41.410,00 EUR, upoštevaje ceno 202,00 EUR/m?, kar je najnižja povprečna cena za m2 hiše v ... regiji, razvidna na spletni strani slo.nepremičnine. Kot premoženje prosilca je bilo treba upoštevati tudi solastni delež prosilca na kmetijski stavbi neto tlorisne površine 27,57 m2, ki ga je tožena stranka ocenila na 1.323,36 EUR, upoštevaje ceno 48,00 EUR/m2, kar je povprečna cena za m? zazidljivega zemljišča v ... regiji. Skupna vrednost solastnih nepremičnin, ki jih je treba šteti kot premoženje prosilca znaša torej 42.733,36 EUR, kar presega 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (229,52 EUR), oziroma 13.771,20 EUR. Iz navedenega razloga dodelitev BPP prosilcu ni utemeljena, ker ne izpolnjuje premoženjskega kriterija.

Tožnik odločitvi tožene stranke oporeka in navaja, da bi bilo v zadevi treba upoštevati dejansko stanje, kot na primer v kakšni fazi izgradnje je njegova hiša. Hiša namreč še ni dokončana, ker ima slabe dohodke. Začelo se je ob izgubi dela in se nadaljuje še vse do danes. Zato se ponovno obrača na sodišče, da ugotovi upravičenost njegove vloge. Ne strinja se s tem, da je tožena stranka upoštevala podatke Geodetske uprave Republike Slovenije. Hiša je namreč zgrajena samo v spodnjem delu, v katerem živijo, zgornji podstrešni prostori so ostali nedokončani, zato je izračun kvadrature za polovico manjši. Prav tako mu nedokončani prostori ne dajejo nobenega dohodka, kot je bilo to prikazano v izračunu. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi sodišče uvodoma ugotavlja, da odločitev tožene stranke temelji na razlogu iz 23. člena ZSV, v zvezi z 14. členom ZBPP, po katerih se BPP kljub dejstvu, da so sicer drugi pogoji izpolnjeni, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki presega višino (cenzus) 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, kar v obravnavanem primeru (na dan vložitve prošnje) znaša 13.771,20 EUR. Kot je razvidno iz določbe 23. člena ZSV se torej ugotavlja premoženje in prihranke družine, torej ne samo prosilca, kar v obravnavani zadevi ni sporno, sporen pa je način zajemanja in vrednotenja premoženja.

Sodišče ugotavlja, da tožnik v postopku pred upravnim organom ni predložil podatkov o velikosti oziroma o stanovanjski površini hiše, ampak je tožena stranka podatke pridobila na spletni strani podatkovne baze registra nepremičnin (Zakon o evidentiranju nepremičnin, Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007-odl. US). Gre za podatke o nepremičninah, ki po določbi Zakona o evidentiranju nepremičnin predstavljajo večnamensko zbirko podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, vendar ti podatki (kot je sodišče pojasnilo že v več svojih odločitvah), v trenutku odločanja sodišča, tudi v povezavi z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (Uradni list RS, št. 50/2006), niso nujno realni podatki. Iz navedenega razloga je moralo sodišče pri odločanju upoštevati določbo 23. člena Pravilnika o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Uradni list RS, št. 68/, RS 71-1/2001 (popravek), RS 119-5318/2005 (sprememba in dopolnitev), RS 36-1935/2007 (spremembe) in RS 61-3350/2010, ki določa način ugotavljanja prihrankov in premoženja oziroma njegove vrednosti ter vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe upravičenca do denarne socialne pomoči. Tako v določbi 2. člena določa, da je upravičenec ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu centru za socialno delo dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, iz določbe 6. člena pa izhaja katere so listine, iz katerih se ugotavljajo podatki o vrednosti nepremičnin. V določbi 7. člena tega pravilnika je zapisano, da če premoženja oziroma njegove vrednosti ni mogoče ugotoviti na način iz prejšnjega člena, se ugotovi z izjavo stranke ali v skladu s splošnim upravnim postopkom z drugimi dokazi. Te določbe, na katerih temelji postopek ugotavljanja vrednosti premoženja, pa sodišče v obravnavanem primeru povezuje tudi z določbo drugega odstavka 34. člena ZBPP, ki organ za BPP v primeru odsotnosti posebnih postopkovnih določb napotuje na uporabo Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05, 105/2006, 126/2007, 65/2008 in 8/2010 - v nadaljevanju: ZUP). To postopkovno napotilo v obravnavanem primeru pomeni, da bi podatke o premoženju moral toženi stranki predložiti prosilec sam, oziroma pomeni, da se v primeru kot je obravnavani, ko tožnik ugovarja podatkom, uporabljenim za izračunu kvadrature stanovanjske hiše, tožena stranka ne more opreti (samo) na podatke iz zbirke nepremičnin Ministrstva za okolje in prostor, Geodetska uprava RS (dokler ne bodo usklajeni), lahko pa ti podatki, skupaj s javno dostopnimi podatki o cenah za m2 stanovanjske hiše, predstavljajo primerjalne podatke za določanje vrednosti nepremičnin.

Upoštevaje navedene podatke ter pravne podlage za ugotavljanje vrednosti premoženja, sodišče ugotavlja, da bi vrednost v tej zadevi relevantnega premoženja morala biti razčiščena v postopku pridobitve BPP, oziroma bi morala tožena stranka to dejstvo ugotoviti tudi ob upoštevanju tožnikovih pojasnil in argumentov (četrti odstavek 146. člena ZUP). Ker tožnik v tožbi oporeka v postopku dodelitve BPP ugotovljenem dejanskem stanju, je navedena pomanjkljivost v izvajanju dokazov, ko tožena stranka tožnika ni pozvala, da pojasni podatke o premoženju, ki ga je v postopku ugotavljanja premoženja treba upoštevati, lahko vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve. To pomeni, da gre v konkretni zadevi za bistveno kršitev določb postopka, zato je sodišče na tej podlagi tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (3. in 2. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1). Tožena stranka mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od prejema sodbe, pri tem pa je vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki zadevajo postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 270/2011
• sodba IV U 255/2011
• sodba IV U 257/2011