sodba IV U 271/2010

Jedro

Ocena, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, temelji na določbah ZPIZ-1, to je na pravni podlagi, ki jo je pri svoji odločitvi dolžno upoštevati Delovno in socialno sodišče, in ugotovitvi, da je navedeno sodišče za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje in mu tudi v celoti sledilo.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev strokov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, opr. št. Bpp 296/2010 z dne 8. 11. 2010, odločila, da se prosilcu ne dodeli brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP), za katero je prosilec zaprosil 5. 11. 2010, za pravno svetovanje in vložitev pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ps 2315/2008 z dne 6. 10. 2010. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzela določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01, 50/04 in 23/08-v nadaljevanju ZBPP), ki morajo biti izpolnjene za pridobitev BPP, med drugim tudi določbo 24. člena ZBPP. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnila, da je sodišče pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja po 24. členu ZBPP, torej ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh in jo je razumno sprožiti, ugotovila, da pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh. Delovno in socialno sodišče je v sodbi opr. št. Ps 2315/2008 z dne 6. 10. 2010, zoper katero želi prosilec vložiti pravno sredstvo, natančno obrazložilo celotno dejansko stanje in tudi pravne podlage, zakaj prosilec s tožbenim zahtevkom ni uspel. Prosilec je v sodnem postopku zahteval razveljavitev odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje RS in ugotovitev, da se ga razvrsti v prvo kategorijo invalidnosti, torej da se invalidsko upokoji. Iz obrazložitve sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Ps 2315/2008 z dne 6. 10. 2010, je razvidno, da je sodišče pridobilo izvedeniško mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki sta ga podala izvedenca specialist ortoped in specialist medicine dela, prometa in športa, dne 26. 5. 2010. Iz navedenega izvedenskega mnenja je sodišče ugotovilo, da je prosilec od dneva izdaje dokončne odločbe v upravnem postopku z dne 6. 8. 2008, zmožen opravljati delo brez dvigovanja bremen nad 19 kg, brez pripogibanja ledveno križne hrbtenice za več kot 30 %, brez dela, kjer so prisotne splošne vibracije, s polnim delovnim časom. Zaradi tega ni nobene zakonske osnove, da bi se lahko prosilca razvrstilo v prvo kategorijo invalidnosti, v katero se lahko razvrsti zavarovanec, ki ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela. Glede na ugotovitev, da lahko prosilec opravlja svoje delo v polnem delovnem času, vendar z omejitvami, kar je sodišče v sodbi natančno obrazložilo, prosilec s pritožbo ne more biti uspešen, zato ne izpolnjuje pogoja po 24. členu ZBPP.

Tožnik v vloženi tožbi odločitvi tožene stranke oporeka. Prepričan je, da ugotavljanje izgleda za uspeh ni naloga službe za BPP, ki mu s svojo odločitvijo krati pravico do vložitve pravnega sredstva, zagotovljenega z zakonom in Ustavo RS. O upravičenosti pritožbe bo namreč odločalo pristojno sodišče in ne tožena stranka, še posebej glede izvedbe predlaganih dokazov. Zavrnitev ni ustrezno obrazložena, sploh zato, ker je tožnik že na prvi stopnji izpostavil razloge, zaradi katerih ne sprejema izdelanega izvedeniškega mnenja. Predlagal je tudi dodatno angažiranje izvedenca, to pa so okoliščine, ki bi jih bilo zagotovo treba upoštevati, tudi glede samih pritožbenih razlogov. Po mnenju tožnika tožena stranka ne more vnaprej odločati o tem, ali bo zadeva uspešna ali ne, sploh pa ne v primerih kot je tožnikov, ko gre za spor v zvezi s socialnimi pravicami tožnika, torej gre za tožnika izredno pomembne zadeve. Je prava neuka stranka, zato je zanj pravna pomoč nujna in je nesprejemljivo, da se mu jo odreka zgolj zato, ker se je v predmetnem postopku odločilo, da zadeva zanj nima verjetnega izgleda za uspeh. Pripominja tudi, da se je v zvezi z možnostjo odobritve same BPP izoblikovala sodna praksa iz katere je jasno razvidno, da služba za BPP ne more vnaprej ocenjevati možnosti izgleda za uspeh postopka v zvezi s katerim je zaprošena BPP, ker to presega njene naloge in njeno poslanstvo. Predlaga, da sodišče po izvedbi ponujenih dokazov izpodbijano odločbo odpravi. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

K 1. točki izreka:

Tožba ni utemeljena:

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov v obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita ter da je tožena stranka za svojo odločitev navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v celoti sklicuje (drugi odstavek 71.člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št.105/2006 in 62/2010, v nadaljevanju ZUS-1), ter dodatno navaja:

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki se nanaša na izpolnjevanje kriterijev opredeljenih v določbi 24. člena ZBPP, torej kriterijev, ki opredeljujejo t. i. objektivni pogoj za dodelitev BPP. Le ta predstavlja določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet BPP, imelo končni uspeh. Po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji (kriteriji) upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjeten izgled za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva, oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj, oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Po določbi drugega odstavka tega člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Navedeni kriteriji za odločanje ali prosilec izpolnjuje objektivni pogoj za dodelitev BPP, organu za brezplačno pravno pomoč omogočajo objektivno presojo zadeve, ki jo je organ dolžan izvesti. Iz navedenega razloga sodišče v celoti zavrača tožbene navedbe, ki toženi stranki očitajo, da je presojo objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP izvedla v nasprotju z določbami ZBPP, oziroma ji očitajo, da presoja verjetnosti izgleda za uspeh ni njena naloga. Podatki oziroma listine priložene spisu Bpp št. 269/2010 dokazujejo, da je bila ocena tožene stranke, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, pravilna. Temelji namreč na določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju ZPIZ-1), pravni podlagi, ki jo je bilo pri svoji odločitvi dolžno upoštevati Delovno in socialno sodišče v sodbi I Ps 2315/2008 z dne 6. 10. 2010 in ugotovitvi, da je navedeno sodišče za razjasnitev dejanskega stanja pridobilo izvedensko mnenje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani in mu tudi v celoti sledilo.

Sodišče zavrača tudi tožbene ugovore, da odločitev tožene stranke ni zadostno obrazložena. Izpodbijana odločba namreč vsebuje razloge s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev in, tako sledila tudi standardu obrazložitve iz 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05, 105/2006, 126/2007, 65/2008 in 8/2010 ).

Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor, da odločitev tožene stranke krati tožnikovo, z Ustavo RS zagotovljeno pravico do vložitve pravnega sredstva. Tožnika namreč ocena tožene stranke, na kateri temelji izpodbijana odločitev, ne more ovirati pri uveljavljanju njegovih pravic in vlaganju pravnih sredstev, pomeni samo, da v sporu Ps 2315/2008 ne more pridobiti BPP, ker ni bil izkazan objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP.

Ker je torej sodišče presodilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo kot neutemeljeno, na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K 2. točki izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 137/2011
• sodba IV U 175/2011
• sodba IV U 165/2010