sodba IV U 269/2010

Jedro

V zadevah dodelitve nujne brezplačne pravne pomoči je k hitremu postopanju zavezana tudi stranka, torej prosilec, in ne samo organ, ki o dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Republike Slovenije, Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 2155/2010 z dne 26. 10. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. in mu odobrila nujno brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) za vložitev predloga za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2096/2010 z dne 8. 9. 2010, v obliki sestave in vložitve vloge od 22. 10. 2010 dalje in za izvajanje določila odvetnika B.B. Odločitev je utemeljila s podatkom, da gre za nujno zadevo, ker prosilcu teče prekluzivni rok za vložitev predloga za dopustitev revizije.

V nujnih zadevah je Organ za BPP, v skladu z določbo 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/2004 s spremembami, št. 23/08, v nadaljevanju ZBPP), dolžan nemudoma in ne glede na določbe zakona o pogojih in postopku za odobritev BPP, le to odobriti in to za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam. V obravnavani zadevi je bil na podlagi določb 29. in 30. člena ZBPP za izvajanje BPP določen odvetnik B.B., prosilec pa je bil opozorjen na dolžnosti izpolnjevanja pogojev za odobritev BPP za ves čas, za katerega mu je bila le ta odobrena.

Tožeča stranka v tožbi odločitvi oporeka in navaja, da je nepravilna in da ne zasleduje namena BPP. V predmetni zadevi je sporno vprašanje obstoja kriterijev objektivnega pogoja iz določbe 24. člena ZBPP, ki morajo biti podani, četudi gre za nujno BPP. Izpodbijana odločba o tem vprašanju nima razlogov, zato je odločitev tožene stranke abstraktna in je ni mogoče preizkusiti. Namen nujne BPP ni v brezpogojni odobritvi, brez vseh omejitev. Določilo 36. člena zakona toženi stranki sicer daje pooblastilo za odobritvi BPP ne glede na določbe tega zakona o pogojih in postopkih za njeno odobritev, vendar le v primeru, ko je nujno potrebno, da se izogne negativnim posledicam. Tudi v zadevah nujne BPP je po mnenju tožeče stranke treba oceniti in obrazložiti v čem je verjetnost izgleda za uspeh in s tem razumnost sprožiti nadaljnji postopek z izrednimi pravnimi sredstvi. Takšno stališče je zavzela tudi že sodna praksa. V izpodbijani odločbi tožena stranka ni z ničemer povedala, kateri so razlogi, ki izkazujejo verjetnost uspeha predloga za dopustitev revizije oziroma razumnost vlaganja le tega. Po mnenju tožeče stranke v konkretni zadevi razumnost vlaganja predloga za revizijo zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 2096/2010 z dne 8. 9. 2010 in verjetnost za njen uspeh ni podana. V primeru dopustitve revizije morata biti namreč kumulativno podana dva pogoja, ki ju ugotavlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije in sta nujni sestavni del njegove odločbe, to je pomembnost pravnega vprašanja in spornost pravnega vprašanja. V nadaljevanju se tožeča stranka sklicuje na določbo 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in ugotavlja, v katerih primerih se zlasti dopusti revizija. Nadalje navaja, da mora na podlagi četrtega odstavka 367.b člena ZPP stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost ter na kratko obrazložiti zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Po vpogledu v predlog za dopustitev revizije, ki se nahaja v spisu BPP, je tožeča stranka ugotovila, da nobena izmed naštetih zakonskih zahtev iz prvega odstavka 367. člena ZPP ni podana, zaradi česar vloženi predlog ne more biti uspešen. Prosilec ni izkazal, niti ni zatrjeval ne pomembnosti in ne spornosti pravnega vprašanja, niti ni predložil relevantnih judikatov, niti ni navedel, da pravnega vprašanja in katerega, Vrhovno sodišče še ni reševalo. Glede na navedeno sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

Stranka z interesom v tem upravnem sporu na tožbo ni odgovorila.

Tožba je utemeljena.

Prvi odstavek 36. člena ZBPP določa, da se nujna BPP dodeli, če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje ali bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je prosilec za BPP zaprosil 22. 10. 2010. Sodišče po vpogledu v listine predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je tožnik v navedeni vlogi pojasnil, da je sodbo Višjega sodišča prejel 29. 9. 2010, in ker se rok za vložitev revizije izteka, naproša za odločitev najkasneje do 27. 10. 2010. V zadevi je sporno, ali je tožena stranka njegovo vlogo (glede na datum vložitve vloge in datum prejema sodbe Višjega sodišča) pravilno obravnavala kot vlogo za dodelitev nujne BPP.

Sodišče ugotavlja, da določba prvega odstavka 36. člena ZBPP omogoča takojšnjo odobritev BPP za dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam, če tega dejanja ne bi opravil, torej se izogne zamudi roka za kakšno dejanje, kar bi imelo za posledico izgubo pravice opraviti to dejanje.

V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je ta okoliščina, torej možnost zamude zakonsko določenega roka za vložitve revizije, upoštevaje datum vložitve vloge za dodelitev BPP (22. 10. 2011) in podatek, da v zadevi rok za vložitev revizije poteče 29. 10. 2010, podana. Vendar sodišče ne glede na to ugotovitev meni, da tožena stranka v obravnavani zadevi ne more prezreti okoliščine, ki jo je tožnik navedel v vlogi za dodelitev BPP, to je, da je sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2096/2010 prejel (po zastopniku, odvetniku B.B.) 29. 9. 2010, torej več kot tri tedne pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP. Navedeni podatek namreč kaže, da tožnik ni ravnal v skladu z namenom 36. člena ZBPP, ki tožniku v drugem odstavku daje možnost ustne vložitve prošnje, pri čemur pa mora prosilec z listinami dokazati nastop okoliščin iz prvega odstavka 36. člena ZBPP (npr. dan vročitve sodbe, v kateri je določen rok za vložitev pritožbe). Sodišče navedeno določbo drugega odstavka in celotno določbo 36. člena ZBPP, tudi opustitev postopka in ugotavljanja pogojev za dodelitev BPP, namreč razume tako, da je k hitremu postopanju v zadevah dodelitve nujne BPP zavezana tudi stranka, torej prosilec in ne samo organ, ki o dodelitvi BPP odloča. Iz navedenega razloga in ker po presoji sodišča tožena stranka ni v zadostni meri pojasnila, zakaj je štela, da je dodelitev nujne BPP utemeljena, je sodišče tožbi na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 – v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijani akt odpravilo ter zadevo v skladu z določbo tretjega odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ponovno presoditi prosilčevo prošnjo za dodelitev BPP in izdati nov upravni akt, v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1, ter svojo odločitev obrazložiti, tako kot to zahtevajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba II U 206/2014
• UPRS Sodba I U 293/2023-7
• Sodba I Up 1626/2006