sodba IV U 227/2010

Jedro

Glede na kompleksnost zadeve, tudi vprašanje poslovne sposobnosti prosilca, zaradi v tožbi zatrjevane bolezni prosilca, je vnaprejšnja presoja izida zadeve neutemeljena. Zgolj sklepanje na podlagi kupoprodajne pogodbe ne more biti zadosten razlog za ugotovitev, da tožnik v pravdnem postopku nima verjetnega izgleda za uspeh. Pravdni postopki s takšnimi vsebinami, kot je obravnavani, so kompleksni postopki, ki temeljijo na obsežnih dokaznih sredstvih, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi tudi voljo strank, ki je bistveni element sklenitve pogodbe.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP, številka Bpp 95/2010 z dne 2. 4. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se zavrne prošnja prosilca A.A. (tožnika v tem sporu) za odobritev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) kot neutemeljena. V obrazložitvi tožena stranka razlaga določbe členov 11 do 24 Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 23/2008 - čistopis, dalje ZBPP), ki kumulativno določa izpolnitev dveh pogojev za odobritev bpp, in sicer finančno materialni kriterij oziroma t.i. subjektivni kriterij, katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju prosilca in objektivni kriterij na podlagi določil 24. člena tega zakona. Navaja, da iz tožbe (prosilca kot tožnika v pravdi zoper toženo stranko B.B., zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe) izhaja, da sta pravdni stranki živeli skupaj v ... od 2. 2003 dalje. Prosilec je hud duševni bolnik in je druženje s toženko potreboval, ona pa je to zlorabljala. Tako ga je nagovorila, da prosilec svoje etažno stanovanje na naslovu ..., proda njej za znesek 18.500.000 SIT. Na podlagi kupoprodajne pogodbe se je toženka tudi vknjižila kot lastnica tega stanovanja v zemljiški knjigi. Denar od tega stanovanja je toženka dala na devizni račun prosilca, da bi istočasno oziroma po navedeni kupčiji dobila pooblastilo, da lahko za prosilca v njegovem imenu neomejeno dviguje denar na njegovem računu. Na svoji devizni oziroma denarni knjižici, je imel prosilec že denar v znesku 365.000 DEM, katerega je pridobil s prodajo podedovane hiše v ... Spominja se, da je s tem denarjem toženka plačala zgoraj navedeno stanovanje, ko ga je brez vednosti prosilca dvignila, pod pretvezo, da ga odplačuje s svojim denarjem. Nadalje je toženka od prosilca kupila tudi drugo nepremičnino v vl. št. ... k.o. ... iz denarja, ki ga je imel prosilec na svojem deviznem računu. Zaradi tega sta kupoprodajni pogodbi nični. Iz odgovora na tožbo v pravdnem postopku izhaja, da je tožba nesklepčna, saj izrek iz tožbenega zahtevka, na ugotovitev ničnosti pogodb, ne sledi trditveni podlagi tožbe. Nadalje iz odgovora izhaja, da so tožbene trditve neresnične. Tožena stranka je mnenja, da prosilec v tem pravdnem postopku ni izkazal verjetnosti izgleda za uspeh. V skladu z Obligacijskim zakonikom (OZ), ki je veljal v času sklenitve pogodbe izhaja, da je nična tista pogodba, ki nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali morali. Kot izhaja iz tožbenih navedb, sta obe pravdni stranki želeli skleniti navedeni kupoprodajni pogodbi in ni sporna vsebina in oblika teh pogodb. Sporno v tem primeru je le, s katerim denarjem je toženka plačala kupljeni nepremičnini. Pogodbi kot taki pa sta pravno veljavni, kar izhaja iz tožbenih navedb. Po mnenju tožene stranke gre v tem primeru lahko le za neupravičeno pridobitev v skladu s členom 198 OZ, ko je (morebiti) tožena stranka uporabila tujo stvar (torej prosilčev denar) v svojo korist. Tako ima prosilec pravico, da zahteva od toženke, naj mu nadomesti korist; ne pa ugotovitev ničnosti pogodb.

Glede na navedeno tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev bpp, ki mora biti podan kumulativno.

Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da tožena stranka ne bi smela že avtoritativno odločati o sporni zadevi in vnaprej ocenjevati, kdo ima prav oziroma ali bo tožnik s tožbo uspel ali ne. Tožena stranka je imela na vpogled samo tožbo in odgovor tožene stranke v pravdnem postopku, ne pa tudi izvedenih dokazov in mnenja izvedenca ter drugih podatkov, ki jih je potrebno pribaviti od bančnih in drugih ustanov za ugotovitev dejanskega stanja. Da je odločba tožene stranke preuranjena kaže dogodek, ki se je zgodil s strani nasprotne stranke C.C. v ... Ta je obiskovala tožnika in od njega bolnega kot je, izsilila, da ji poda izjavo „o umiku tožbe P 835/08“. To je sama predložila sodišču v Kopru in tako poskušala ponovno uničiti in prizadeti tožnika. V nadaljevanju pojasnjuje potek dogodkov, ki so sledili, vse to pa nazorno kaže na nepoštenost nasprotne stranke, proti kateri se bori tožnik. To je najboljši dokaz za to, da bi sodišče ob dodelitvi bpp moralo ravnati preudarneje. Sodišču je sicer hvaležen za opozorilo glede zahtevka na drug način, to je kot neupravičeno pridobitev v skladu z 198. členom OZ. Ta možnost je še vedno mogoča tekom postopka, oziroma kot postavitev podrednega zahtevka. Gre za siromašno stranko, ki je tudi nobeden od odvetnikov ne bi hotel prevzeti zgolj za zastopanje, glede na to, da gre za nekoliko rizično osebo. Že od vsega začetka je dokazal, da ima vse pogoje za dodelitev bpp in sicer tako subjektivne pogoje, glede na slabo premoženjsko stanje, kot tudi vsebinske pogoje glede vloženega pravdnega postopka. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odloči, da se izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponovno odločanje oziroma podrejeno, da sodišče samo odloči o predlogu tožnika za dodelitev bpp v zadevi P 835/08 pri Okrožnem sodišču v Kopru. Predlaga tudi povrnitev vseh stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

V obravnavani zadevi je sodišče že odločilo s sklepom, številka IV U 128/2010 z dne 2. 4. 2010, s katerim je tožbo kot prepozno vloženo zavrglo. Vrhovno sodišče RS je s sklepom, številka IV Up 240/2010 z dne 13. 10. 2010, sklep sodišča odpravilo in odločilo, da je tožba vložena pravočasno.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazati. To sta dva pogoja in sicer finančno materialni (subjektivni pogoj), katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju prosilca in objektivni pogoj, ki ga v skladu z določbo 24. člena ZBPP sodišče oziroma tožena stranka presoja glede na vsebino spora ali zadeve, v kateri se prosi za odobritev bpp. Tožena stranka utemeljitev zavrnitve bpp razlaga z neizpolnitvijo 24. člena ZBPP, ki v prvem odstavku 1. alinee določa, da mora biti zadeva očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožena stranka utemeljitev zavrnitve odobritve bpp razlaga z neizkazanim objektivnim (vsebinskim pogojem) verjetnosti izgleda za uspeh, ki je določen v 24. členu ZBPP.

Po presoji sodišča je tožena stranka odločitev, da prosilec v nepravdnem postopku ne izkazuje verjetnosti izgleda za uspeh, sprejela preuranjeno. Odločitev je namreč uprla na v tej pravdni zadevi uprt tožbeni zahtevek, da sodišče kupoprodajno pogodbo z dne 1. 12. 2004, med pravdnima strankama (prosilcem bpp in stranko z interesom v tem upravnem sporu), izreče za neveljavno in nično v delu, ki se nanaša na lastništvo prodanih nepremičnin.

Glede na kompleksnost zadeve, tudi vprašanja poslovne sposobnosti prosilca bpp, zaradi v tožbi zatrjevane bolezni prosilca, sodišče ugotavlja, da je vnaprejšnja presoja izida zadeve neutemeljena. Razlogi za odločitev temeljijo namreč na ugotovitvi, da sklenitev kupoprodajne pogodbe ni bila obremenjena z napakami volje in da je sporno predvsem to, s katerim denarjem je kupka nepremičnine plačala.

Odločitev tožene stranke je preuranjena, ker zgolj navedeno sklepanje na podlagi kupoprodajne pogodbe, ne more biti zadosten razlog za ugotovitev, da tožnik nima v pravdnem postopku verjetnega izgleda za uspeh. Pravdni postopki, s takšnimi vsebinami, kot je obravnavani, so kompleksni postopki, ki temeljijo na obsežnih dokaznih sredstvih, zaslišanju strank itd., na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi tudi voljo strank, ki je bistveni element sklenitve pogodbe (kot ničnostni razlog namreč določa OZ tudi pogodbo, ki nasprotuje morali). Tudi razlogovanje tožene stranke, z vnaprej postavljeno pravno opredelitvijo, da gre zgolj za neupravičeno pridobitev v skladu s členom 198 OZ, ne more vplivati na to, da bi tožena stranka zavrnila tožniku prošnjo za bpp.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati zgoraj navedeno mnenje sodišča in po ponovnem vpogledu v pravdni spis in vseh dokazov, ki so morebiti že bili izvedeni ali predlagani, odločiti o prošnji tožnika za odobritev bpp.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi določbe 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 62/2010, čistopis, dalje ZUS-1) in po tretjem odstavku tega člena zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.

K točki 2 izreka:

Tožnik je ob vložitvi tožbe zahteval tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njegovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 213/2010
• sodba IV U 221/2010
• sodba I U 83/2011