sodba IV U 221/2010

Jedro

Za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek izvršbe je dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov. Brezplačna pravna pomoč je bila namreč odobrena zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1748/2010 z dne 13. 9. 2010, je tožena stranka ugodila prošnji z dne 7. 9. 2010 mdl. A.A., ki ga zastopa mati in zakonita zastopnica B.B. in mu odobrila redno brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) za postopek zaradi izterjave preživnine v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje in oprostitev plačila stroškov izvršilnega postopka, razen plačila sodne takse, od 7. 9. 2010 dalje (točka 1 izreka) in za izvajanje bpp določila odvetnico C.C. (točka 1 izreka). Tožena stranka v obrazložitvi navaja določbe 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), po katerem je upravičena oseba do bpp tista, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj družine brez škode za svojo socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Mld. prosilec živi skupaj z materjo. Iz odločbe CSD Velenje z dne 30. 3. 2010, številka 1222-2109/2010 z dne 30. 3. 2010 izhaja, da je družina mld. prosilca upravičena do denarne socialne pomoči za čas od 1. 4. 2010 do 30. 9. 2010 v višini 294,84 EUR. Navaja drugi odstavek 12. člena ZBPP, ko se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja varstvene dajatve (redna bpp). V skladu z določilom prvega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke ter prejemke njegove družine in glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni z ZBPP drugače določeno. V nadaljevanju tožena stranka podrobno razlaga 14. člen ZBPP, ko se smiselno uporabljajo določbe Zakona o socialnem varstvu, zato teh določb sodišče v sodbo ponovno ne navaja. Iz listin izhaja, da je za mld. prosilca določena preživnina, ki po zadnji uskladitvi v letu 2010 znaša 121,95 EUR. Zakonita zastopnica prosilca je v prošnji navedla, da oče kot preživninski zavezanec dolguje mld. prosilcu preživnino za mesece april, maj, junij in avgust 2010, zato namerava mld. prosilec predlagati izvršbo. Zadeva je pomembna za osebni in ekonomsko-socialni položaj mld. prosilca, zato je pričakovani izid zadeve zanj življenjskega pomena, tako da zadeva očitno ni nerazumna, oziroma ima verjeten izgled za uspeh, zato se mld. prosilcu odobri dodelitev bpp.

Tožeča stranka v tožbi smiselno uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je izvršilni postopek odvisen od več pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je le-ta uspešen. Neporavnana terjatev je gotovo eden od pogojev in v obstoj tega tožeča stranka ne dvomi (neplačana preživnina, ki ima svoj temelj v izvršljivem dogovoru). Ostaja pa nepojasnjen drugi pogoj oziroma odločilno dejstvo, na katero izvršilno sredstvo se bo poseglo v izvršbi. Izvršba ima uspeh le, če je kakšno premoženje na dolžnikovi strani in to okoliščino mora tožena stranka utemeljiti. Samo v tem primeru je razumno začeti izvršbo. Tožena stranka v zvezi s tem ni nič pojasnila in bi moral prosilec v vlogi navesti, oziroma bi ga morala tožena stranka pozvati, da pove, na katero premoženje dolžnika se naj poseže v izvršbi. Tožena stranka v odločbi ni navedla dovolj konkretno in v celoti dejanskih in pravnih okoliščin, ki na prvi pogled izkazujejo objektivne pogoje, ki pomenijo določeno verjetnost, da bo pravno dejanje, ki je predmet pravne pomoči imelo končni uspeh oziroma je postopek razumno začeti. Predlaga, da se tožbi ugodi, izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Mld. A.A., ki ga zastopa zakonita zastopnica B.B., kot stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010, dalje ZUS-1) na tožbo ni odgovoril.

Tožba ni utemeljena.

Drugi odstavek 12. člena ZBPP določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve bpp ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve (izredna bpp). Da mld. prosilec izpolnjuje navedeni zakonski pogoj, med strankami postopka, glede na listinsko izkazano premoženjsko stanje ni sporno. Pač pa je sporno, ali prosilec izpolnjuje pogoje glede na določbo 24. člena ZBPP, ki v 1. alinei prvega odstavka določa, da se pri presoji dodelitve bpp, kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev bpp, da med drugim zadeva očitno ni nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek, se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in da je zadeva (2. alinea prvega odstavka) pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Mld. prosilec izpolnjuje pogoj naveden v 2. alinei prvega odstavka 24. člena ZBPP, glede na to, da iz listin v upravnem spisu, kar med strankama tudi ni sporno, nedvomno izhaja, da imata mld. prosilec in njegova zakonita zastopnica slab socialno ekonomski položaj in je plačilo preživnine, katere dolžnik ni poravnal že nekaj mesecev, za mld. prosilca življenjskega pomena.

Tožbeni ugovor tožeče stranke temelji na ugotovitvi, da mld. prosilec po svoji zakoniti zastopnici ni izpolnil nadaljnjega pogoja za vložitev izvršilnega predloga, ker ni navedel na katero izvršilno sredstvo se bo poseglo v izvršbi. Četudi je spisovno izkazano, da prošnje za odobritev bpp mld. prosilec ni izpolnil z navedenim pogojem, je po presoji sodišča za dodelitev bpp v tem primeru dovolj že med strankama nesporni izvršilni naslov, to je dogovor o preživnini z dne 19. 4. 2004. Bpp je bila namreč odobrena tudi zaradi pravnega svetovanja in zastopanja v izvršilnem postopku pred sodiščem prve stopnje, kar pomeni, da bo v fazi pravnega svetovanja mogoč dogovor med pooblaščenko in zakonito zastopnico mld. prosilca, katero izvršilno sredstvo ali predmet izvršbe bo predstavljalo vsebino predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (4. alinea prvega odstavka 40. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), za poplačilo dolžnikove obveznosti (3. alinea prvega odstavka 40. člena tega zakona). Tožena stranka sicer verjetnosti izgleda za uspeh v izvršilnem postopku ni določno razlogovala (prva alinea prvega odstavka 24. čena ZBPP), vendar je po mnenju sodišča izvršilni postopek, v obravnavanem primeru, ne glede na uspešnost same izvršbe utemeljen, glede na to, da Zakon o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS, Uradni list RS, številka 25/1997), v določbah od 21.a do vključno 21.f člena, določa pravice otrok v primeru neplačevanja preživnine, med katerimi je v 21.c členu v prvem odstavku, določen kot pogoj za dodelitev sredstev iz tega sklada tudi ta, da je postopek izvršbe po predpisih, ki urejajo izvršbo in zavarovanje, neuspešno zaključen, ali če postopek izvršbe traja več kot 3 mesece. Neutemeljen je tako tožbeni ugovor, da bi morala zastopnica mld. prosilca že v prošnji za odobritev bpp navesti izvršilno sredstvo, to se pravi, na katero premoženje dolžnika se naj poseže v izvršbi, ker že odobritev bpp vsebuje, kot že pojasnjeno, pravno svetovanje, med katerimi bo prav gotovo tudi svetovanje glede navedbe izvršilnega sredstva, v kolikor pa izvršba ne bo uspešna, pa bo s tem morebiti neuspešnim izvršilnim postopkom, izpolnjenja nadaljnja procesna predpostavka za pridobitev denarnih sredstev iz naslova neplačane preživnine po določbah ZJRSR.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, glede na to, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 227/2010
• sodba IV U 213/2010
• sodba IV U 37/2011