sodba IV U 209/2010

Jedro

Sodišče ni upoštevalo tožbenega ugovora, ki se nanaša na sanacijo plazu, s čimer naj bi tožniku nastali izredni stroški v višini nekaj več kot 13.000 EUR. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov je namreč razvidno, da sta solastnika nepremičnin vsak do ene polovice starša tožnika, kar pomeni, da pravnoformalno tožnikovo lastništvo ni izkazano, kar pa je pogoj za odločanje o izrednih stroških in dodelitvi BPP po določbi 22. člena ZBPP.

Tožnik je tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev stikov šele vložil, torej mu otroka še nista dodeljena, zato je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bi bilo treba kot družinska člana tožnika upoštevati oba otroka.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se prošnja A.A. (tožnika v tem sporu) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (dalje bpp) zavrne kot neutemeljena. Tožena stranka navaja določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/04 – ZBPP-UPB1 in 23/08, dalje ZBPP), ki določa v drugem odstavku 12. člena finančne pogoje, ki jih mora prosilec za bpp izpolnjevati, nadalje 13. člen tega zakona, ki določa, da je do bpp upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči, pri čemer velja domneva, da so ti razlogi podani, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika ustavnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Ta znaša od 1. julija 2010 dalje 229,52 EUR, torej znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 459,04 EUR. Dalje navaja listinsko dokazilo o skupnem gospodinjstvu, iz katerega je razvidno, da živi skupaj z mladoletnim sinom in hčerko, iz tega dokazila pa izhaja tudi, da je na njem vpisana nekdanja izvenzakonska partnerka B.B.. Iz prosilčevega dopisa sodišču z dne 23. 6. 2010 izhaja, da po razpadu izvenzakonske skupnosti njegova otroka še nadalje živita s prosilcem, pri čemer zanju plačuje stroške bivanja, kot tudi preostale stroške za preživljanje, medtem ko bivša partnerka in mati otroka, B.B. v postopku zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju zatrjuje nasprotno, da predvsem ona skrbi za oba otroka. Glede na navedeno, je do končne odločitve o dodelitvi mld. otrok kot družinskega člana prosilca upoštevati le enega od otrok. Prosilec prejema plačo, ki je v času od 1. 2. 2010 do 30. 4. 2010 skupno znašala 2.634,49 EUR. Iz potrdila o višini katastrskega dohodka za prosilca z dne 30. 6. 2010 izhaja, da je le ta na dan 30. 6. 2010 znašal 1.474,01 EUR, kar mesečno znaša 122,83 EUR, v mesecu maju pa je prosilec od Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja prejel tudi subvencije v skupni višini 1.831,09 EUR, oziroma 152,59 EUR mesečno. Po povedanem je povprečni mesečni dohodek na družinskega člana (upoštevaje dvočlansko družino) znašal 603,04 EUR mesečno, kar presega z zakonom določen cenzus 459,04 EUR.

Z dopisom z dne 15. 6. 2010, ki je bil prosilcu vročen dne 19. 6. 2010, je tožena stranka prosilca seznanila, da njegov mesečni povprečni dohodek presega z zakonom določen cenzus in mu pojasnila pogoje za dodelitev izjemne bpp, v skladu z določilom 22. člena ZBPP, ki določa, da se lahko prosilcu, ne glede na določbe ZBPP o finančnem položaju bpp dodeli, če lastni dohodek prosilca oziroma lastni dohodek družine ne presega dvakratnega zneska iz drugega odstavka 13. člena ZBPP, in če njegovo premoženje in premoženje njegove družine ne presega višine 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, če je prošnja za odobritev bpp utemeljena z družinskimi razmerami prosilca, z zdravstvenim stanjem prosilca, z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti. Prosilca je pozvalo, da v roku 8 dni od prejema dopisa navede okoliščine za dodelitev izjemne bpp in predloži za to dokazila. Prosilec je dne 23. 6. 2010 posredoval dopis, v katerem je navedel, da je treba v tem primeru kot družinskega člana upoštevati oba njegova mld. otroka, kar je utemeljeval z dejstvom, da otroka preživlja. Nadalje je navedel, da je bil na parcelah prisiljen sanirati plaz, ki je vsled naravne ujme nevarno ogrožal dve sosednji hiši. Znesek saniranja plazu, ki je še v teku, je po sedanjih ocenah znašal 5.500,00 EUR, celotni znesek pa bo znan po dokončanju del. Zaradi navedenega zaproša za dodelitev izjemne bpp. Prosilec je v tej fazi predložil fotokopijo predračuna izvajalca C. d.o.o. z dne 23. 6. 2010, za sanacijo plazu v vrednosti 11.496,00 EUR, po predhodnem ogledu terena, pri čemer pa ni predložil listin, ki bi izkazovale oprave storitve ali plačila po predračunu in niti delnega plačila. Tako ni moč zaključiti, da so prosilcu v zvezi z zatrjevano sanacijo plazu nastali dejanski stroški, zaradi česar v tem primeru pogoji za dodelitev izjemne bpp, po določbi 22. člena ZBPP, niso podani.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Navaja, da živi v hiši na naslovu ... ter plačuje za sebe in za oba otroka najemnino in tudi vse ostale stroške, ki nastanejo z bivanjem v hiši, to je elektriko, vodo in drugo, in ker tožnik ni imel denarja za poplačilo stroškov elektrike, je elektro podjetje celo izklopilo elektriko ter naknadno, ko si je sposodil denar, je šele lahko poplačal te stroške elektrike. Mati otrok B.B. ni želela ničesar prispevati. Ne plačuje niti stroškov svojega bivanja v hiši, še manj pa stroške otrok, ki jih v celoti pokriva tožnik in se kljub pozivom lastnikov ne izseli iz hiše. Zaradi psihičnih težav je mati občasno popolnoma nezmožna poskrbeti zase ter tako tožnik prevzame celotno skrb za otroke (prevoz do šole, vrtca, prehrana, domače naloge, priprava na spanje, osebna higiena). Brez kriterija je tožena stranka samovoljno opredelila ter upoštevala le enega otroka kot družinskega člana tožnika, zaradi česar je njegov povprečni mesečni dohodek znašal 603,04 EUR ter s tem presegel z zakonom določen cenzus 459,04 EUR. Navaja določbo 23. člena ZBPP, ki natančno določa, katere osebe se štejejo za družinske člane prosilca tožnika med drugim tudi otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja. Tožena stranka bi na podlagi predpisa oba otroka morala šteti kot družinska člana, ker ju je tožnik dolžan preživljati. Pozitivno odločbo bi morala tožena stranka izdati tudi na podlagi 22. člena ZBPP, v tem obdobju je imel tožnik izredno finančno obveznost, nujno je moral sanirati plaz, ki je nastal kot posledica višje sile – drsenje zemlje, ki je grozil, da bo potegnil in porušil najmanj dve hiši. Ta sanacija plazu je stala tožnika na koncu nekaj več kot 13.000 EUR. V času, ko je oddal prošnjo za bpp, mu izvajalec ni mogel izstaviti računa. Da bi bila sanacija plazu nujno potrebna, se je izkazalo septembra letos, ko je škarpa v času obilnega deževja obvarovala najmanj dve hiši pred plazovi in posledično pred zasutjem. Prav tako je tožena stranka zagrešila kršitev pravil postopka, saj bi morala tožečo stranko pozvati na dopolnitev njene vloge z računi, če je menila, da predračun ne zadostuje oziroma opraviti ogled sanacije plazu ter postaviti izvedenca, da oceni višino opravljenih del ter bi na ta način ovrednotila opravljena dela. Bile so kršene tudi človekove temeljne pravice, po določbi 14. člena Ustave RS. Z odločbo tožene stranke, številka Bpp 1803/2009 z dne 22. 12. 2009, je tožena stranka materi otrok B.B., pri ugotavljanju cenzusa upoštevala oba otroka, medtem ko je v enakem primeru tožniku upoštevala le enega, kljub temu, da imata oba starša enake pravice ter dolžnosti glede obeh otrok ter obratno nihče od njiju nima več pravic in dolžnosti do otrok kot drugi. Jasno je, da tožnik in mati otrok nista pred zakonom enaka, saj je tožena stranka prvemu štela v izračun cenzusa le enega otroka, medtem ko je materi B.B. v izračun cenzusa štela oba otroka.

Sodišču predlaga, da prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugodi in mu odobri BPP zaradi pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Celju, v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred sodiščem na prvi stopnji, razen plačila vseh sodnih taks, od 24. 5. 2010 dalje. Nadalje predlaga, da se za izvajanje brezplačne pravne pomoči določi odvetnik Igor Inkret in predlaga povrnitev vseh stroškov tega postopka. Podrejeno predlaga, da se tožbi ugodi, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek. Predlaga povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), ki v določbah od 11. do 24. člena določa pogoje, ki jih mora prosilec za bpp kumulativno izkazati. To sta dva pogoja in sicer finančno materialni (subjektivni pogoj), katerega sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem stanju prosilca ter članih skupnega gospodinjstva in objektivni pogoj, ki ga v skladu z določbo 24. člena ZBPP sodišče oziroma tožena stranka presodi glede na vsebino spora ali zadeve, v kateri se prosi za odobritev bpp. Navedeni objektivni pogoj v tem primeru tožena stranka ni ugotavljala, glede na to, da je zavrnitev prošnje tožnika za dodelitev bpp utemeljila že z neizpolnitvijo finančnega – subjektivnega pogoja. Med strankama postopka ni sporno, da znaša minimalni dohodek v Republiki Sloveniji od 1. julija 2010 dalje 229,52 EUR, in da torej znaša dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka 459,04 EUR. Sporno tudi ni, da je imel tožnik dohodke, kot so navedeni v obrazložitvi odločbe tožene stranke, katere sodišče v sodbo ponovno ne povzema, prav tako tudi ni sporno, da je izvenzakonska skupnost kljub potrdilu o skupnem gospodinjstvu z materjo tožnikovih otrok, razpadla. Sporno je, da je tožena stranka kot družinskega člana prosilca upoštevala le enega otroka, čeprav iz Potrdila iz gospodinjske evidence Upravne enote Celje, številka 021-373/2010-67 z dne 6. 7. 2010 izhaja, da v skupnem gospodinjstvu s tožnikom živita dva otroka. ZBPP določa v 23. členu, kdo se šteje za družinskega člana prosilca, to so med drugim tudi otroci prosilca, dokler jih je ta dolžan preživljati v skladu s predpisi, ki urejajo dolžnost preživljanja (3. alinea prvega odstavka). Nadalje ta zakonska določba v 2. alinei drugega odstavka določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, se v družino po tem zakonu ne štejejo otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju skupnosti (kar je v spornem primeru), niso bili dodeljeni v vzgojo ali varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do bpp.

Tožnik prosi za dodelitev bpp za pravdni postopek zaradi dodelitve mld. otrok v varstvo, vzgojo in oskrbo, ureditve stikov in določitve preživnine, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Celju, številka III P 794/2009. V obravnavani zadevi torej ni sporno, da je tožnik na Okrožno sodišče v Celju vložil tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo, določitev stikov in določitev preživnine, zato sodišče opozarja, da je v zadevi pri odločitvi katere osebe se upoštevajo kot družinski člani prosilca, treba upoštevati drugi odstavek 23. člena ZBPP. Ta določa, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena v družino po tem zakonu ne štejejo (2. alinea drugega odstavka 23. člena ZBPP) otroci, ki ob razvezi zakonske zveze ali prenehanju skupnosti iz 1 alinee prvega odstavka tega člena niso bili dodeljeni v vzgojo ali v varstvo osebi, ki uveljavlja pravico do brezplačne pravne pomoči, ali osebi iz 1 alinee prvega odstavka tega člena. Ker v zadevi ni sporno, da je tožnik tožbo zaradi dodelitve otrok v varstvo, vzgojo in določitev stikov šele vložil, torej mu otroka še nista dodeljena, je sodišče zavrnilo tožbeni ugovor, da bi bi bilo treba kot družinska člana tožnika upoštevati oba otroka. Gre torej za spor med obema staršema o skrbništvu nad otroki. V tem sporu sta oba starša prosila za bpp. Materi sta se pri odločanju o upravičenosti do bpp (glede finančnega pogoja) upoštevala oba otroka, očetu – tožeči stranki, pa samo eden. Pravilno bi bilo, da prvostopenjski organ ne bi upošteval nobenega od otrok pri presoji finančnega pogoja, zaradi tega, ker je v teku spor o skrbništvu. A sodišče zaradi te nepravilnosti ne bo poseglo v izdano odločbo, saj si tožnik svojega položaja niti ne more izboljšati, odločalo pa bi tudi v njegovo škodo.

Neutemeljeni so tudi tožbeni ugovori, ki se nanašajo na kršitev 14. člena Ustave RS, to je enakosti pred zakonom, kar naj bi se materi otrok B.B., pri ugotavljanju cenzusa upoštevala oba otroka, medtem ko tožniku samo enega, glede na to, da je treba uporabiti, kot je sodišče že navedlo, pri presoji finančnega pogoja zgoraj navedeno določbo 23. člena ZBPP, ki določa, katere osebe se v družino po tem zakonu ne štejejo za družinskega člana.

Sodišče tudi ni upoštevalo tožbenega ugovora, ki se nanaša na sanacijo plazu, s čimer naj bi tožniku nastali izredni stroški v višini nekaj več kot 13.000 EUR. Iz zemljiškoknjižnih izpiskov z dne 20. 7. 2010 Okrajnega sodišče v Celju je namreč razvidno, da sta solastnika nepremičnin vsak do ene polovice starša tožnika, kar pomeni, da pravnoformalno tožnikovo lastništvo ni izkazano, kar pa je pogoj za odločanje o izrednih stroških in dodelitvi bpp po določbi 22. člena ZBPP.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izdana odločba na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/2006 in 62/2010, ZUS-1).

K točki 2 izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 729/2021-15
• sodba in sklep I U 770/2011, enako tudi I U 675/2011
• sodba IV U 270/2011