sodba IV U 166/2010

Jedro

Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Upravne enote Celje, številka 351-208/2007-61 (0358) z dne 22. 1. 2010 se odpravi in se zadeva vrne Upravni enoti Celje v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Upravna enota Celje, Oddelek za okolje in prostor, je z odločbo številka 351-208/2007-61 (0358) z dne 22. 1. 2010 odločila, da se gradbeno dovoljenje Upravne enote Celje, št. 351-126/2007-2 (0358), ki je bilo 23. 3. 2007 izdano investitorki A.A. za novogradnjo vrstne stanovanjske hiše na parc. št. 834/37 in 834/48 k.o. ..., pusti v veljavi. Odločitev je prvostopni upravni organ utemeljil z ugotovitvijo, da je bilo predlogu B.B. in C.C., za obnovo postopka izdaje gradbenega dovoljenja, s sklepom številka 351-208/2007-18 (0358) z dne 12. 6. 2007 ugodeno, tako da sta bila v obnovljeni postopek, kot stranska udeleženca, vključena tudi predlagatelja obnove. Zoper ta sklep se je pritožila investitorka, drugostopni upravni organ, Ministrstvo za okolje in prostor, pa je v pritožbenem postopku z odločbo 35108-152/2007-7-MP z dne 11. 10. 2007, 1. točko izreka sklepa z dne 12. 6. 2007 dopolnil tako, da je dovoljena obnova postopka samo v obsegu, da se predlagatelja obnove zaslišita kot stranki v postopku, v ostalem pa se pritožba investitorke zavrne. O tožbi zoper navedeno odločbo je odločalo Upravno sodišče RS, Oddelek v Celju, ki je s sodbo U 284/2007-15 z dne 10. 7. 2008 tožbi predlagateljev obnove postopka ugodilo. V ponovljenem postopku odločanja je Upravna enota Celje izdala odločbo številka 351-208/2007 -45-(0358) z dne 27. 5. 2009, ki jo je drugostopni upravni organ z odločbo številka 35108-152/2007-27-MP z dne 14. 9. 2009 odpravil in vrnil prvostopnemu organu v ponovno odločanje.

Upravni organ prve stopnje je v ponovljenem postopku odločanja, po pregledu celotne spisne dokumentacije in na podlagi napotila drugostopnega upravnega organa, pozval Mestno občino D., Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, da izda urbanistično mnenje h gradnji vrstne stanovanjske hiše. Dne 20. 11. 2009 je Mestna občina D. upravnemu organu dostavila urbanistično mnenje, iz katerega izhaja, da je gradnja vrstne stanovanjske hiše na obravnavanih zemljiščih v skladu s Odlokom o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ostrožno – sever (Uradni list SRS, št. 3/86, Uradni list RS, št. 18/94 in 20/98, v nadaljevanju Odlok), katerega del sta tudi zemljišči s parc. št. 834/37 in 834/48 k.o. .... Obe obravnavani zemljišči sta po elaboratu (proj. št. 88/88-94 RC planiranje) opredeljeni kot parcela vrstne stanovanjske hiše, znotraj ureditvenega območja OS2. Pogoji za arhitektonsko urbanistično oblikovanje so podani z grafično karto in z določbo 2. točke 4. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ostrožno, Uradni list RS, št. 18/94. Po letu 1998 je bil omenjeni prostorski akt še spremenjen, izdelanih in sprejetih je bilo še nekaj manjših sprememb zazidalnega načrta Ostrožno, ki pa se ne nanašajo na obravnavani zemljišči. Vse nadaljnje spremembe tega prostorskega akta pomenijo le parcialne spremembe na zemljiščih znotraj območja zazidalnega načrta, ki niso v neposredni bližini obravnavanih in ne pomenijo spremenjenih pogojev gradnje na obravnavanih zemljiščih ali zemljiščih v njihovi neposredni bližini. Prav tako je bil predlagatelj postopka ves čas seznanjen s tem, da je na obravnavanem območju predvidena gradnja še ene vrstne stanovanjske hiše, lastnik že zgrajenega objekta pa take gradnje ne more zavirati. Upravni organ tako ponovno ugotavlja, da je gradnja vrstne stanovanjske hiše na obravnavanih zemljiščih v skladu s prostorskim aktom.

O pritožbi zoper citirano prvostopno izpodbijano odločbo je odločalo Ministrstvo za okolje in prostor, ki je z odločbo številka 35108-152/2007-30-MP z dne 4. 6. 2010 v prvi točki izreka odločilo, da se pritožba zavrne in v drugi točki odločilo, da se zahteva B.B. in C.C., za povrnitev stroškov pritožbenega postopka zavrne.

Tožeča stranka oporeka odločitvi prvostopnega upravnega organa. Navaja, da upravni organ ni upošteval napotila sodišča izraženega v sodbi U 284/2007 z dne 10. 7. 2008 in tožnikoma ni bila dana možnost aktivnega sodelovanja ter varovanja njunih pravic in koristi. Tako na ustni obravnavni dne 24. 11. 2008 niso bili izvedeni nobeni dokazi, predlagatelja obnove nista bila zaslišana, niti nista bila pozvana, da bi podala kakršno koli izjavo glede nestrinjanja z gradbenim dovoljenjem. Tako so bile tožeči stranki kršene procesne pravice, posledično pa je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V postopku ni bil angažiran izvedenec, da bi podal strokovno mnenje o zadevi. Pri odločanju o zadevi se je prvostopni organ skliceval na urbanistično mnenje Mestne Občine D., s katerim tožeča stranka ni bila seznanjena, zgolj v delu, da je gradnja vrstne stanovanjske hiše v skladu s prostorskim aktom. To v zadevi niti ni sporno, ni pa upravni organ dokazno ocenjeval mnenja izvedenca za gradbeništvo z dne 21. 5. 2007, iz katerega izhaja, da objekt tožečih strank ni skladen z urbanističnim načrtom – prostorskim aktom, ker je grajen južneje, kot to dovoljuje urbanistična dokumentacija in da bo po oceni tudi višinska točka tlaka cca 30 cm nad tlakom stanovanjske hiše tožeče stranke. Upravni organ je torej v obrazložitvi izpodbijane odločbe ugotovil samo, da je gradnja vrstne hiše skladna s prostorskim aktom, ni pa ugotavljal, ali je konkretno zgrajena hiša v skladu s prostorskim aktom, kar je dejansko sporno. Prav tako je prišlo do absolutne bistvene kršitve pravil postopka, saj je upravni organ prve stopnje v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/2002, 73/04, 119/05, 105/2006, 126/2007, 65/2008 in 8/2010 - v nadaljevanju ZUP), tožnikoma ni dal možnosti, da bi se izjavila o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe. O zadevi je odločala tudi oseba, ki bi morala biti po zakonu izločena. Mnenje o tem je posredno podal že MOP v tem, ko je ugodil pritožbi pritožnikov ter odpravil odločbo UE Celje, saj je ugotovil, da se je UE Celje v odločbi ukvarjala bolj z objektom v lasti tožnikov, kot s predmetnim postopkom. Upravni organ je prav tako kršil Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04 - ZGO-1-UPB1, 14/05-pop, 92/05-ZJC-B, 111/05-odl. US, 93/95-ZVMS, 120/06-odl. US in 126/07 v nadaljevanju ZGO-1), ki v 3. točki prvega odstavka 66. člena kot temeljni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja določa, da mora biti pridobljeno soglasje tožnikov, ki se nahajata v vplivnem območju novega objekta. Takšnega soglasja upravni organ od tožnikov tekom celotnega postopka niti ni poskušal pridobiti.

V izvedeniškem mnenju izvedenca gradbenega stroke, katerega sta že v začetku postopka pridobila tožnika, je jasno zapisano, da se njun objekt nahaja v vplivnem območju objekta, za katerega je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Prav tako drugostopni organ v svoji odločbi priznava, da prvostopni organ ni popolno ugotovil dejanskega stanja, ki ga je sam dopolnil, čeprav za to ni imel osnove. Dopolnjeno dejansko stanje pritožbenega organa ni v skladu s prostorskim aktom, niti z dejstvom opisanem v 2. točki 4. člena Odloka, ki določa, da se morajo vrstne hiše prilagoditi že zgrajeni arhitekturi. Če bi se sporna vrstna hiša prilagodila že zgrajeni arhitekturi, ne bi predlagatelja obnove v ničemer nasprotovala gradbenemu dovoljenju, saj se ne bi gradila tako, da je dovozna pot novega objekta, ki vodi do pomožnega garaže v višini okenskih polic dnevnega prostora, kuhinje in jedilnice ter je objekt tožnikov sedaj na ravni kleti v primerjavi z novo zgrajenim objektom. Ker je gradbeno dovoljenje dopuščalo gradnjo hiše dosti bolj južno, kot je predvideno v prostorskem aktu, je zastrta svetloba v omenjenih prostorih. Po prostorskem aktu namreč v tem predelu ne bi smela stati stavba, zaradi česar so v tem delu stavbe predlagateljev vgrajena tudi okna. V takšnem primeru nikakor ne moremo govoriti, da se je na novo zgrajena vrstna hiša prilagodila zgrajeni arhitekturi, ravno obratno, zgrajena je tako v nasprotju s prostorskim aktom, kot tudi v nasprotju s prilagoditvijo obstoječi arhitekturi. Sodišču predlagata, da odpravi odločbo tožene stranke ter odločbo prvostopnega upravnega organ in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka. Podredno predlagata odpravo izpodbijane odločbe ter odločbe prvostopnega upravnega organa in plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in odgovor na tožbo, v katerem prereka tožbene navedbe kot neutemeljene in navaja, da vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve. Predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K 1. točki izreka:

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi tožeča stranka vlaga tožbo zoper odločbo Upravne enote Celje, s katero je bilo odločeno, da se gradbeno dovoljenje, ki ga je dne 23. 3. 2007 izdala Upravna enota Celje investitorki A.A., pusti v veljavi. Sodišče ugotavlja, da gre za obnovljeni postopek odločanja, v katerem je tožeča stranka, na podlagi določbe 9. točke 260. člena ZUP, v povezavi z določbo 70. člena ZGO-1, po tem, ko je upravnemu organu predložila strokovno mnenje z dne 21. 5. 2007, pridobila status stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Gre torej za postopek, v katerem je treba ugotoviti, ali bo gradnja objekta na zemljiščih s parc. št. 834/37 in 834/48 k.o. ... vplivala na objekt tožeče stranke, ali je vpliv novogradnje na nepremičnino tožeče stranke v mejah dopustnega, torej ali so bile pravne koristi tožeče stranke, z izdajo gradbenega dovoljenja številka 351-1126/2007-2 (0358) z dne 23. 3. 2007, dejansko kršene ali ne.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je gradnja vrstne stanovanjske hiše na zemljiščih s parc. št. 834/37 in 834/48 k. o. ... skladna s prostorskim aktom. To odločitev upravni organ opira na Urbanistično mnenje, ki je 20. 11. 2009 upravnemu organu posredovala Mestna Občina D. Sodišče v zvezi z navedeno ugotovitvijo pojasnjuje, da je ta okoliščina, torej gradnja skladna s prostorskim aktom, tudi v postopku kot je obravnavani, zelo pomembna in da je to presojo dolžan izvesti upravni organ po uradni dolžnosti. Tako je v tem postopku upravni organ dolžan preveriti, ali je bil pri izdelavi projekta iz meseca februarja 2007 upoštevan veljaven prostorski akt in v postopku izdaje gradbenega dovoljenja upoštevati predvsem okoliščino, da je objekt umeščen v ureditveno območje 0S 2, ki na spornih zemljiščih dopušča gradnjo vrstne hiše, torej gradnjo tipa stavbe grajenega v vrsti oziroma nizu, in ki ima vsaj en skupni zid ali skupno streho, kar seveda pomeni tudi drugačno obravnavanje vpliva objekta na sosednje objekte, kot pri prostostoječih hišah. Prav tako je treba upoštevati (prvi odstavek 1. člena Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Ostrožno, Uradni list RS, št. 18/1994 z dne 8. 4. 1994), da je sestavni del navedenega odloka tudi elaborat, ki ga je izdelal E., številka 88/88-94 in podatek iz 2. točke 4. člena Odloka, da se morajo vrstne hiše prilagoditi že zgrajeni arhitekturi.

Tožeča stranka, ki s strokovnim mnenjem ing. F.F., sodnega cenilca in izvedenca za gradbeništvo z dne 21. 5. 2007 dokazuje vpliv sporne gradnje na svojo (vrstno) stanovanjsko hišo, v konkretnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja lahko varuje tiste svoje pravice in pravne koristi, ki so vezane na njeno nepremičnino in to samo v obsegu, ki izhaja iz določbe prvega in drugega odstavka 43. člena ZUP, po katerih vstopi oseba v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi, te pa so neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Ker tožeča stranka v konkretnem postopku zatrjuje, da bo zaradi sporne gradnje utrpela škodo zaradi zatemnitve oken kuhinje z dnevnim prostorom, da bodo zatemnjena obstoječa okna v otroški sobi in da je sporen tudi dvig višinske točke objekta, mora upravni organ v obnovljenem postopku jasno odgovoriti na zatrjevanje tožeče stranke, ali so zaradi sporne izdaje gradbenega dovoljenja očitki o zatrjevanih vplivih utemeljeni. Takšen odgovor pa lahko upravni organ poda samo v primeru, če ugotovi, da je gradnja skladna s prostorskim aktom in seveda samo v primeru, ko ugotovi, da zatrjevani (negativni) vplivi gradnje dejansko vplivajo (ali ne vplivajo) na objekt tožeče stranke. Stranski udeleženec v postopku sicer lahko opozarja na vse morebitne nepravilnosti, vendar so z vidika njegovih pravnih interesov relevantni le tisti ugovori, s katerimi bo skušal preprečiti poseg v svoj pravno varovani položaj, tega pa mu zagotavlja le skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem zgrajen (njegov) stanovanjski objekt.

Ker upravni organ ni presodil okoliščin in ugovorov, zaradi katerih je bilo tožeči stranki, kot stranskemu udeležencu, dovoljeno sodelovanje v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006 in 62/2010-v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo. V skladu z določbo tretjega odstavka istega člena je zadevo vrnilo prvostopnemu upravnemu organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku odločanja bo morala tožena stranka o zadevi ponovno odločati in izdati nov upravni akt v roku določenem v četrtem odstavku 64. člena ZUS-1.

K 2. točki izreka:

Tožeča stranka je ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče je o njeni zahtevi odločalo na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda ministrica oziroma minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača toženec.

Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/72007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožečo stranko v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožniku priznalo stroške v višini 350 €.

Datum zadnje spremembe:

22.12.2011

Podobni dokumenti:

• sodba IV U 276/2010
• sodba II U 203/2009
• sodba III U 97/2009