sodba IV U 87/2010

Jedro

Škodni dogodek se nedvomno nanaša na tožnikovega očeta kot takratnega nosilca kmetijskega gospodarstva, zato je upravni organ pri presoji dokazil oziroma pogojev za dodelitev sredstev pravilno upošteval v letu 2008 pridobljena sredstva za tožnikovega očeta in ne za tožnika kot vlagatelja zahteve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožnika za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, številka: 33038-35/2009/3 z dne 16. 9. 2009 je odločeno, da se stranki A.A. (tožniku v tem sporu), zaradi neizpolnjevanja predpisanih pogojev iz Uredbe in javnega razpisa zavrne vloga, številka 33038-35/2009 za pridobitev plačila iz ukrepa: „Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu“. Odločitev prvostopni organ razlaga s tem, da tožnik vlaga zahtevek za škodni dogodek smrti oškodovanca. Uredba in javni razpis predpisujeta predložitev dokazil, da dohodek osebe, na katero se nanaša škodni dogodek po zadnjih razpoložljivih podatkih ne presega minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo ter predložitev overjene fotokopije odločbe o dohodnini za leto nastanka škodnega dogodka ali za preteklo leto. Priložen je informativni izračun dohodnine za leto 2008, iz katerega je razvidno, da je skupni dohodek oškodovanca za leto 2008 znašal 7.569,64 EUR. Minimalna plača za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo za leto 2008, znaša 6.855,66 EUR. Ker oškodovanec presega dohodek minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo za leto 2008, se vloga tožnika zavrne.

Tožena stranka, ki potrjuje odločitev prvostopnega upravnega organa navaja, da je predmet podpore v skladu z 8. členom Uredbe, pomoč za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je posledica med drugim tudi oškodovančeve smrti. 9. člen Uredbe določa, da so vlagatelji kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s primarno kmetijsko pridelavo kmetijskih proizvodov, ki jih opredeljuje priloga I k Pogodbi in so nosilci kmetijskega gospodarstva ter kandidirajo za pridobitev sredstev po tej Uredbi. Pogoji za pridobitev sredstev, ki jih mora izpolnjevati vlagatelj, so določeni v 10. členu Uredbe in jih tožena stranka v nadaljevanju našteva. Navaja še, da se kot član kmetijskega gospodinjstva šteje član kmetije po zakonu, ki določa kmetijstvo. V nadaljevanju našteva še nadaljnje pogoje, in ker ti med strankami postopka niso sporni, jih sodišče v sodbo ne povzema. Navaja, da je bil v skladu s 25. členom Uredbe (ta določa, da so v javnih razpisih podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev sredstev, postopki in dokazila ter način uveljavlja sredstev), v Uradnem listu RS, številka 63/2009 objavljen Javni razpis za ukrep: „Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu“. Tam so podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev sredstev, postopki, dokazila ter način uveljavljenja sredstev. V III. poglavju Javnega razpisa so določeni splošni pogoji za pridobitev sredstev. Sedmi odstavek 10. člena Uredbe določa kot pogoj, da dohodek vlagatelja ali člana kmetijskega gospodinjstva, ki se mu je pripetil škodni dogodek, po zadnjih razpoložljivih podatkih ni presegal minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo. Javni razpis v 7. točki 3. poglavja „Splošni pogoji za pridobitev sredstev“ določa dohodek osebe, ki se ji je pripetil škodni dogodek, in ki po zadnjih razpoložljivih podatkih ne sme presegati minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo. V primeru kmetije velja to za nosilca ali člana kmetije, v primeru drugih oblik kmetijskih gospodarstev, velja to za dohodek zastopnika nosilca kmetijskega gospodarstva. Pisna dokumentacija za ta ukrep, ki je del Javnega razpisa v poglavju D Priloge pod priloga 2 določa, da če je vlagatelj nosilec kmetije, mora priložiti v skladu s točko b izjavo, da dohodek osebe, na katero se nanaša škodni dogodek po zadnjih razpoložljivih podatkih, ne presega minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo ter overjeno fotokopijo odločbe o dohodnini za leto nastanka škodnega dogodka ali za preteklo leto. Iz listin je razvidno, da je vlogi priložen informativni izračun dohodnine za leto 2008 z dne 8. 5. 2009, iz katerega je razvidno, da skupni dohodki B.B. za leto 2008 znašajo 7.569,64 EUR, minimalna plača za leto 2008 pa znaša 6.855,66 EUR. Tako skupni dohodki oškodovanca, to je osebe, ki se ji je pripetil škodni dogodek, za leto 2008 presegajo minimalno plačo za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo. To pomeni, da se upošteva skupni dohodek oškodovanca in sicer B.B. in ne skupni dohodek tožnika kot vlagatelja zahteve za pridobitev plačila iz ukrepa.

Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Podrobno navaja določbe Uredbe o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu. Po uradnih podatkih za leto 2008 je dejansko znašala minimalna plača 6.855,66 EUR. Meni, da je ta ukrep namenjen blažitvi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskega gospodarstva, ki je nastalo zaradi smrti nosilca kmetijskega gospodarstva ali njenega člana. V primeru smrti oškodovanca se mora tolmačiti citirana uredba tako, da je vlagatelj vloge tisti, ki ne sme imeti dohodkov, ki bi presegali minimalno plačo in ne umrli nosilec oziroma član kmetijskega gospodarstva. Dejstvo je, da je oškodovanec tisti, ki je živ in ne umrla oseba. V primeru, ko predpis ni jasen in določen, se mora določba tolmačiti v korist stranke in se ji mora odobriti finančna pomoč. Zahtevek utemeljuje tožnik še s tem, da takšnih primerov ni veliko, in da je tovrstna pomoč na področju kmetijstva izjemno redka. S tem bi lahko tožnik premostil poslabšanje ekonomskega položaja na kmetijskem gospodarstvu, ki ga je povzročila smrt osebe, ki je delala na kmetiji. Oba upravna organa bi morala upoštevati dohodek vlagatelja, torej žive osebe, ne pa umrlega nosilca oziroma člana kmetijskega gospodarstva in ob upoštevanju vseh ostalih dokazil presojati, ali so izpolnjeni pogoji za dodelitev finančne pomoči v višini 7.500 EUR. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek, in da se mu povrnejo stroški sodnih in upravnih taks v skupni višini 162,80 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

K točki 1 izreka:

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča so neutemeljeni in brez pravne podlage tožbeni ugovori, ki se nanašajo na to, da bi bilo treba v primeru smrti tolmačiti določbe Uredbe tako, da je vlagatelj vloge tisti, ki ne sme imeti dohodkov, ki bi presegali minimalno plačo, in ne umrli nosilec oziroma član kmetijskega gospodarstva, ker je dejstvo, da je oškodovanec tisti, ki je živ, in ne umrla oseba, in da bi morali tudi v primeru, ko predpis ni jasen in določen, tolmačiti določbo v korist stranke in ji odobriti finančno pomoč.

Pravna podlaga za odločanje v obravnavanem primeru je Uredba o finančni pomoči ob nepredvidljivih dogodkih v kmetijstvu (Uradni list RS, številka 71/2008 in 34/2009, dalje Uredba) in na podlagi te Uredbe izdan Javni razpis za ukrep: „Finančna pomoč ob smrti, invalidnosti ali nesposobnosti za delo na kmetijskem gospodarstvu“ (Uradni list RS, številka 63/2009, dalje Javni razpis), ki določata pogoje in predpisujeta predložitev dokazil ter izpolnjevanje v Uredbi in Javnem razpisu določenih pogojev, za dodelitev nepovratnih sredstev za blažitev poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev, ki je v tem primeru nastal kot posledica smrti oškodovanca. Med strankama postopka ni sporno, da je sin umrlega B.B., ki je tožnik v tem sporu, upravičen vlagatelj vloge za dodelitev nepovratnih sredstev, pač pa je sporno, ali se pri presoji pogojev upoštevajo v letu 2008 prejeti denarni prejemki vlagatelja zahtevka, ali pa so to prejemki njegovega umrlega očeta, ki je bil nosilec kmetijskega gospodarstva. Sedmi odstavek 10. člena Uredbe, ki je temeljna pravna podlaga za odločitev v tem sporu, določa kot pogoj, da dohodek vlagatelja ali člana kmetijskega gospodinjstva, ki se mu je pripetil škodni dogodek, po zadnjih razpoložljivih podatkih, ni presegal minimalne plače za delo s polnim delovnim časom v skladu s predpisom, ki določa minimalno plačo. Drugi odstavek 25. člena Uredbe pa določa, da so v javnih razpisih podrobneje opredeljeni pogoji za dodelitev sredstev, postopki glede predložitve dokazil ter način uveljavljanja sredstev. Glede na določbe Uredbe, ki določa kot pogoj, da dohodek vlagatelja ali člana kmetijskega gospodinjstva, ki se mu je pripetil škodni dogodek, ne presega minimalnega dohodka, to predstavlja osebo, katero je ta škodni dogodek doletel, torej gre v tem spornem primeru za smrt tožnikovega očeta. Določila Uredbe so po presoji sodišča povsem določna in se nanašajo na oškodovanca samega osebno, kar je tožnikov oče. Enako predpisano določbo o oškodovancu vsebuje tudi Javni razpis, ki je bil izdan na podlagi 25. člena Uredbe, ki prav tako določa v 7. točki 3. poglavja „Splošni pogoji za pridobitev sredstev“ dohodek osebe, ki se ji je pripetil škodni dogodek kot tisto osebo, katere razpoložljivi dohodki ne smejo presegati minimalne plače za delo s polnim delovnim časom. Glede na to, da višina prejetega dohodka za leto 2008 za oškodovanca (tožnikovega očeta) med strankama postopka ni sporna, prav tako tudi ni sporno, da ti dohodki presegajo višino minimalne plače za polni delovni čas, se sodišče v njihovo višino ni spuščalo, temveč je v tem primeru presojalo zgolj pravilnost uporabe, zakonsko določenega dejanskega stanja oškodovanca, ki se mu je pripetil škodni dogodek. Kot že navedeno, se škodni dogodek nedvomno nanaša na oškodovanca, ki je tožnikov oče kot takratni nosilec kmetijskega gospodarstva, zato je upravni organ pravilno, pri presoji dokazil oziroma pogojev za dodelitev sredstev, upošteval v letu 2008 pridobljena sredstva za tožnikovega očeta in ne za tožnika kot vlagatelja zahteve.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in da je odločba na zakonu utemeljena.

K točki 2 izreka:

Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• sodba II U 233/2009
• UPRS Sodba I U 960/2019-24
• sodba II U 473/2009