sodba IV U 28/2010

Jedro

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in tudi druge listine, če tako določa zakon, so sestavni del gradbenega dovoljenja (2. odstavek 68. člena ZGO-1). To pomeni, da bi bilo lahko „skupno“ gradbeno dovoljenje za vse tri posege izdano tako za nadzidavo (novogradnjo) in odstranitev objektov, kot tudi za legalizacijo, če so projekti kot sestavni del gradbenega dovoljenja izdelani v skladu z zakonskimi predpisi in bi sama odstranitev nelegalno zgrajenih objektov pogojevala hkrati tudi legalizacijo in dozidavo v izreku navedenih objektov.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Ministrstva za okolje in prostor, številka 35108-174/2008/5 tm z dne 13. 1. 2010, se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, povečane za 20% DDV, v roku 15 dni, do tedaj brez obresti, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zahteva C.C. in D.D. za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila pod točko 1 izreka, da se odločba Upravne enote Slovenske Konjice, številka 351-213/2007-83 (11242) z dne 10. 8. 2009, odpravi. Pod točko 2 izreka je odločeno, da se zahtevek A.A. in B.B. (tožnika v tem sporu), za izdajo gradbenega dovoljenja (beseda dovoljenja manjka v izreku) za dozidavo nadstreška in vhoda ob stanovanjskih hiši, legalizacijo gospodarsko kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši (10 koz, 2 prašiča in 160 kokoši) ter za odstranitev montažnega vetrolova in dela gospodarsko kmetijskega objekta na zemljišču s parcelno številko 717/2, 1562/6 in 717/4 k.o. ... zavrne. Pod točko 3 izreka je odločeno, da sta A.A. in B.B. dolžna povrniti C.C. in D.D. stroške pritožbe zoper odločbo Upravne enote Slovenske Konjice, številka 351-213/2007-83 (11242) z dne 10. 8. 2009, v višini 156,03 EUR, v 15. dneh po dokončnosti odločbe, v primeru zamude plačila pa tudi z zakonom predpisane zamudne obresti. Pod točko 4 je odločeno, da ni stroškov A.A. in B.B.

V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je Upravna enota Slovenske Konjice, pod številko 351-213/2007-83 (11242) z dne 10. 8. 2009, tožnikoma izdala gradbeno dovoljenje za legalizacijo garaže, kotlovnice, povečanega dela dnevne sobe, nadstreška in gospodarsko kmetijskega objekta, za dozidavo nadstreška in vhoda in za odstranitev objekta na zemljiščih parcelnih številk 717/2, 1562/6 in 717/4 k.o. ... Navaja, da je stranka z interesom v tem sporu C.C. in D.D. vložila proti izdanemu gradbenemu dovoljenju pritožbo in se pritožujeta v delu, kjer je bilo gradbeno dovoljenje izdano glede dozidave nastreška in vhoda ob stanovanjski hiši, legalizacije gospodarsko kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši (10 koz, 2 prašiča in 160 kokoši). Tožnika soglašata z gradbenim dovoljenjem v delu, kjer se predvideva odstranitev montažnega vetrolova in dela gospodarsko kmetijskega objekta. V nadaljevanju razlaga celoten potek postopka že od leta 2003 dalje z izdajo lokacijskih dovoljenj in postopke v zvezi z zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja po določbah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Podrobno še razlaga mnenje sodnih izvedencev in vsa procesna dejanja v zvezi z razveljavitvijo odločb, ki so se dogajala tekom tega postopka, ki jih pa sodišče ponovno v sodbi ne navaja. V nadaljevanju tožena stranka razlaga, da v zadevi ni izpolnjen zakoniti pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Glede na določbo 1. točke prvega odstavka 66. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, številka 102/04 – UPB, številka 14/05 – popravek, številka 126/07 dalje ZGO-1), je skladnost projekta s prostorskim aktom eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, ki v tem primeru ni izkazana. Kot izhaja iz podatkov spisa (projekt številka 008/09, januar 2009, izdelovalec E. d.o.o.), pa tudi iz same obrazložitve izpodbijane odločbe, naj bi investitorja del objekta, ki je zgrajen nezakonito odstranila, da bi se na ta način nezakonito zgrajen objekt, ki je predmet legalizacije oddaljil od zemljišča parcelna številka 717/3 k.o. ... (last pritožnikov) na več kot 4,00 m. Prav to dejstvo, da bo torej šele po odstranitvi dela nezakonito zgrajenega objekta izpolnjen pogoj za legalizacijo dela objekta, je prvostopni organ upošteval pri odločanju, in je tako štel, da bo po odstranitvi objekta zadoščeno pogoju Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, številka 123/2004), ki velja za predmetno lokacijo, in po katerem mora biti odmik objekta najmanj 4 m od meje, razen če je dano soglasje mejaša, kar v konkretni zadevi ni bilo dano. V primeru legalizacije obstoječih objektov je treba v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotoviti (in ob izdaji gradbenega dovoljenja upoštevati), ali je že izvedena gradnja skladna z merili, ki jih določa prostorski akt. Gradbeno dovoljenje je namreč mogoče izdati le v primeru, če se v postopku njegove izdaje ugotovi, da je projekt, ko je v njem izkazan že zgrajen objekt, skladen s prostorskim aktom. Takšno je tudi stališče sodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, Oddelka v Mariboru U 57/07-12). V predmetni zadevi objekt, kot je že zgrajen in katerega obstoječe stanje je treba ob presoji pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja upoštevati, ni oddaljen 4 m od meje zemljišča, last pritožnikov. Zato ni izpolnjen pogoj iz odloka in tudi ne pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja za legalizacijo. Ker je treba upoštevati obstoječe stanje, je pravno povsem nepomembno, da naj bi po podatkih spisa investitorja del zgrajenega objekta naknadno odstranila in tako zagotovila predpisan odmik od meje. Zato je odločba nezakonita in jo je treba odpraviti. Tožena stranka pa se ne spušča v presojo ostalih navedb strank in prvostopnega organa, ker ne vplivajo na drugačno odločitev v tej stvari.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja določbe Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, številka 123/04, dalje Odlok), ki določa v 27. členu poglavja lega objektov, da mora biti novogradnja oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke meje gradbene parcele, oddaljenost je lahko izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje zemljiške parcele, vendar ne manj kot 2 m. Navaja, da je bila s strani tožene stranke neenakomerno obravnavana, glede na vse postopke, ki so se odvijali pred izdajo izpodbijane odločbe. Glede na to, da je tožena stranka že enkrat pred tem odpravila gradbeno dovoljenje, izdano tožnikoma, bi morala posebej na to opozoriti tožečo stranko ob dejstvu, da je v odločbi, s katero je odpravila prvostopno izdano gradbeno dovoljenje navedla, vse pogoje ki jih mora tožeča stranka izpolnjevati za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gre za avtoritativen organ, ki mora stranko pravilno podučiti in jo seznaniti z vsemi pravicami in dolžnostmi. Na podlagi prejšnje odločbe tožene stranke je tožeča stranka odpravila napako in spremenila projektno dokumentacijo, da je izpolnila navedene pogoje. Tožeča stranka je močno oškodovana, ker ji zaradi neenakopravnega obravnavanja pred zakonom nastajajo stroški, trati dragocen čas in zelo duševno trpi. Tožeča stranka je s strani neposrednih mejašev oziroma prvotno že predhodnikov njunih mejašev, dne 15. 3. 1979 prejela soglasje, da sme graditi objekte za potrebe kmetijske dejavnosti (tedaj drvarnice) na manjšo razdaljo od 4 m od meje, za kar je Občina Slovenske Konjice izdala odločbo o priglasitvi del. Prav tako sta sedanja mejaša C.C. in D.D., ki sta sestra in svak tožnika, dovolila tožeči stranki, da postavi objekte potrebne za kmetijsko dejavnost tik ob meji njune parcele, poleg tega je tožnik tudi na zahtevo C.C. in D.D. ustrezno znižal kapno lego in del strehe na prizidku k obstoječemu hlevu. Ker pa se mejaši niso pripravljeni pogovarjati, tudi ne preko pooblaščencev, tožeča stranka nima izbire in mora zaradi prekluzije vložiti tožbo. V nadaljevanju navaja svojo kmetijsko dejavnost in odvisnost od te dejavnosti in še, da je iz vseh ustanov (Zavod za zdravstveno varstvo, JKP, Veterinarske, zdravstvene in požarne inšpekcije) prejela ustrezna pozitivna soglasja. Predlaga, da se tožbi ugodi in se odločba tožene stranke odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek oziroma podredno, da se izpodbijana odločba razveljavi in s sodbo odloči o zadevi tako, da se tožnikoma izda gradbeno dovoljenje za dozidavo nadstreška in vhoda ob stanovanjski hiši, legalizacijo gospodarsko kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši ter za odstranitev montažnega vetrolova in dela gospodarskega kmetijskega objekta na nepremičnini s parcelnimi številkami 717/2, 1562/6 in 717/4 k.o. ... Predlaga tudi povrnitev stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodne odločbe dalje, vse v roku 15. dni pod izvršbo.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri dejanskih in pravnih razlogih navedenih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Stranka z interesom v tem sporu C.C. in D.D. (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 62/2010 – čistopis, dalje ZUS-1) v odgovoru na tožbo navaja, da je bila odločitev tožene stranke pravilna, in da se organ druge stopnje ni opredeljeval do vprašanja neenakopravnega obravnavanja, glede na to, da je ugotovil, da za izdajo gradbenega dovoljenja manjka že soglasje strank z interesom in dokler tega soglasja ni, tudi gradnja ne more biti legalizirana in tudi celotno izjemno pristransko vodenje v korist tožnikov tega ne more spremeniti. V nadaljevanju navaja izdajo dveh lokacijskih dovoljenj v letu 2003 za postopke, ki so se že odvijali pred izdajo gradbenega dovoljenje, ki je bilo s strani tožene stranke odpravljeno. Navaja še dejansko stanje v zvezi s sedanjimi razmerami na kraju samem, kjer tožnika že vsaj 15 let gojita kokoši nesnice in piščance za zakol ter koze in prašiče. Dejavnost opravljata v objektih, ki mejijo tik na njuno ograjo, predmetne zgradbe stojijo tik ob meji strank z interesom, zaradi preobremenitve kanalizacije, ki je bila namenjena zgolj za kapacitete stanovanjske hiše, se je ta zamašila in gnojnica iztekala po cesti k njuni hiši in je prišlo do škode. Investitorja nimata zagotovljenega rednega odvoza gnoja in ga puščata po več dni na prostem. Problem so koze, ki povzročajo hrup, ker so večkrat spuščene v oboro ob hiši. Hrup in smrad pa povzročata tudi druge stvari na tem območju. Njuna nepremičnina je vrednostno zmanjšana, zato jima nastaja materialna škoda, kršene so jima pravice do zdravega življenjskega okolja in zato, ker morata živeti v prekomerno onesnaženem okolju, trpita hude duševne bolečine in strah zaradi grozečega poslabšanja zdravstvenega stanja. Izrecno sta izjavila, da soglasje k nameravani gradnji ne dajeta in zahtevala, da se „na črno“ zgrajene nepremičnine porušijo. Iz lokacijske informacije izhaja, da so predmetne nepremičnine, kjer je predlagana gradnja, umeščene v ureditveno območje naselja, del pa na najboljša kmetijska zemljišča. Tako objekti, katerih legalizacijo in novo gradnjo predlagata investitorja, v takšno ureditveno okolje ne spadajo. Upravni organ sam sodi, da je območje namenjeno za individualno stanovanjsko gradnjo z kmetijsko in obrtno dejavnostjo. Umestitev živinoreje ni primerno. Odlok tudi zahteva zadostni odmik od sosednjih objektov in ustrezen prostor za dovoz in manipulacijo. V tem primeru ni ničesar od tega, že sedaj je gnojna jama premajhna, gradbena parcela je premajhna in jo z pozidanim delom skoraj v celoti zaseda in to celo v neposredni bližini ostalih nepremičnin. Glede na določilo 33. člena Odloka mora biti sestavni del projektne dokumentacije tudi mnenje Odbora za komunalno infrastrukturo, okolje in prostor pri Občini Slovenske Konjice k projektni dokumentaciji. Nedopustno je, da so pristojni organi že 15 let dopustili, da na črno zgrajene stavbe stojijo, da sta investitorja v njej na črno imela živino, ki je izjemno degradirala okolje kjer živita ter njuno kvaliteto življenja. Ne drži, da naj bi se tožnika preživljala s kmetijstvom, ki jima je dejansko zgolj postranska dejavnost in ne bi bilo s prenehanjem te dejavnosti v ničemer prizadeto njuno preživljanje. Navajanje o grozeči škodi, trpljenju in podobno je drastično pretirano. Nikoli nista soglašala s postavitvijo hleva. Soglasje kot je navedeno, je bilo pogojno, vendar pogoji soglasja z dne 25. 2. 1996 nikoli niso bili izpolnjeni. Stranka z interesom predlaga, da sodišče tožbeni zahtevek v celoti zavrne, tožečima strankama pa naloži v plačilo njune stroške postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

K točki 1 izreka:

Tožba je utemeljena.

Gradbeno dovoljenje, številka 351-213/2007-83 (11242) z dne 10. 8. 2009, je upravni organ tožnikoma izdal na podlagi 24. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), in sicer za gradnjo – dozidavo nadstreška in vhoda ob stanovanjski hiši, legalizacijo gospodarsko kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši (10 koz, 2 prašiča in 160 kokoši) ter odstranitev montažnega vetrolova in dela gospodarsko kmetijskega objekta na zemljišču parcelnih številk 717/2, 1562/6 in 717/4 k.o. ... (točka II izreka). Gradbeno dovoljenje je izdano na podlagi Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij in odprt prostor Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, številka 123/04, dalje Odlok), ki pod poglavjem Merila in pogoji glede oblikovanja novogradenj in drugih gradenj v prostoru, v 27. členu, ki obravnava lego objektov določa, da mora biti nova gradnja oddaljena najmanj 4 m od najbližje točke meje gradbene parcele ter nadalje, da je lahko oddaljenost izjemoma manjša, če s tem soglaša lastnik sosednje zemljiške parcele, vendar ne manj kot 2 m. Z istim gradbenim dovoljenjem je, kot navedeno, odločeno o dozidavi nadstreška in vhoda ob stanovanjski hiši, nadalje legalizaciji gospodarskega kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši ter o odstranitvi montažnega vetrolova in dela gospodarskega kmetijskega objekta, vse na različnih parcelnih številkah. Tožena stranka je z obsežno izpodbijano odločbo, v kateri razlaga vse postopke do sporne odločitve, sprejela vsebinsko odločitev in gradbeno dovoljenje odpravila, zahtevek tožnikov vsebovan v točki III izreka v celoti zavrnila (četudi se pritožba stranke z interesom izrecno vlaga samo proti tistemu delu odločbe, ki se nanaša na dozidavo-novogradnjo in legalizacijo), zgolj z obrazložitvijo, da je skladnost projekta s prostorskim aktom eden od pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, kar pa v obravnavanem primeru ni podano, glede na to, da naj bi investitorja del objekta, ki je zgrajen nezakonito odstranila, in bi se na ta način nezakonito zgrajen objekt, ki je predmet legalizacije, oddaljil od zemljišča parcelne številke 717/3 k.o. ... (last stranke z interesom v tem postopku), na več kot 4 m. Nadaljnji razlog za odločitev tožena stranka utemeljuje s stališči upravnosodne prakse (sodba Upravnega sodišča RS, Oddelek v Mariboru, številka U 57/07), ki je odločilo, da je gradbeno dovoljenje za legalizacijo objekta mogoče izdati le v primeru, ko se v postopku njegove izdaje ugotovi, da je že zgrajeni objekt skladen s prostorskim aktom. V obravnavanem primeru pa ne gre za enako dejansko stanje, kot je to razvidno iz projektne dokumentacije in ostalih listin v upravnem spisu, kar pomeni, da ni mogoče uporabiti enake predpisne razlage. Tožena stranka bi morala pri presoji upoštevati dejstvo, da gre za različne gradbene posege, ki lahko predstavljajo povsem samostojne gradbene zahtevke, ki zajemajo različne parcelne številke. Tožena stranka je presojala zgolj zahtevo za legalizacijo gospodarsko kmetijskega objekta in dela prizidka k stanovanjski hiši, pri čemer niti ne navaja, na katerih parcelnih številkah naj bi ta dva objekta stala, kot tudi ne novogradnja (dozidava), in objekti za odstranitev in kolikšna je dejanska oddaljenost novozgrajenega dela stavbe od zemljiške meje stranke z interesom.

Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (in tudi druge listine, če tako določa zakon), so sestavni del gradbenega dovoljenja, kot to določa drugi odstavek 68. člena ZGO-1. To pomeni, da bi bilo lahko „skupno“ gradbeno dovoljenje za vse tri posege (ob predpostavki, da so vsi zahtevki investitorjev določno postavljeni), izdano tako za nadzidavo (novogradnjo) in odstranitev objektov, kot tudi za legalizacijo, če so projekti kot sestavni del gradbenega dovoljenja izdelani v skladu z zakonskimi predpisi in bi sama odstranitev nelegalno zgrajenih objektov, pogojevala hkrati tudi legalizacijo in dozidavo v izreku navedenih objektov, pri čemer mora biti listinsko izkazano dejstvo, da odstranitev objektov hkrati predstavlja tudi izpolnitev pogoja zadostne oddaljenosti ostalih objektov od meje parcelne številke 717/3 k.o. … .

Tožena stranka bo morala v ponovnem postopku, glede na to, da je v tem postopku sprejela vsebinsko odločitev, upoštevati tudi dejstvo, da vlaga stranka z interesom pritožbo proti izdanemu gradbenemu dovoljenju izrecno samo glede dozidave in legalizacije objektov, ne protivi pa se gradbenemu dovoljenju v tistem delu, ki se nanaša na odstranitev objektov, kar pomeni, da je glede tega zahtevka (če ta iz listin izhaja) in če to dopušča zakonska razlaga, pravnomočno odločeno.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, številka 62/2010-čistopis, ZUS-1) in upravni akt na podlagi tretjega odstavka tega člena odpravilo ter vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo morala tožena stranka upoštevati zgoraj navedeno pravno mnenje (četrti odstavek 63. člena ZUS-1).

K točki 2 izreka:

Tožnika sta ob vložitvi tožbe zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Sodišče o njihovi zahtevi odloča na podlagi določbe tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbi ugodi in v upravnem sporu izpodbijani upravni akt odpravi ali ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s pravilnikom, ki ga izda minister, pristojen za pravosodje. Prisojeni znesek plača tožena stranka. Upoštevaje določbo 2. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, številka 24/2007- Pravilnik) sodišče ugotavlja, da je tožnika v upravnem sporu zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zadeva pa je bila rešena na seji, zato je skladno z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika tožnikoma priznalo stroške v višini 350 € z 20% DDV.

K točki 3 izreka:

Sodišče je zahtevo stranke z interesom C.C. in D.D. za povrnitev stroškov postopka zavrnilo, glede na to, da je njen interes v tem upravnem sporu, da odločba tožene stranke ostane v veljavi (intervenient na strani tožene stranke, prvi odstavek 199. člena Zakona o pravdnem postopku). Ker tožena stranka v tem sporu ni uspela, je sodišče zavrnilo zahtevo stranke z interesom za povrnitev stroškov postopka, na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.11.2011

Podobni dokumenti:

• UPRS sodba II U 328/2014
• UPRS Sodba IV U 15/2017-13
• sodba I U 985/2012