Sodstvo potrebuje stabilno in predvidljivo pravno okolje
14.02.2018 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče je ob otvoritvi sodnega leta 2018 kot prioritetna področja izpostavilo izboljšanje kakovosti sodstva, krepitev vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča, kazenske postopke in upravno sodstvo.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič je uvodno pojasnil, da je otvoritev sodnega leta trenutek, kot se lahko ob prvem pregledu rezultatov preteklega leta ozremo naprej in opredelimo prioritete dela v tekočem letu s ciljem vzdrževanja in zagotavljanja pravnosti in pravičnosti v sodnih postopkih.
Slovensko sodstvo je v letu 2017 nadaljevalo zmanjševanje števila nerešenih zadev, ki so padle na 160.000 in skrajševanja povprečnih časov reševanja zadev. Povprečni čas reševanja vseh zadev se je tako znižal s 3,7 na 3,4 meseca, pri pomembnejših ostal enak kot lani na 7,7 meseca, pri ostalih pa padel na 2,6 meseca. Zmanjšalo se je tudi število sodnikov, na 890, kar pa se nakazuje kot doseganje dna še vzdržnega zmanjševanja, zlasti glede na nove pristojnosti, ki jih dobiva sodna veja oblasti in glede na vse večjo zahtevnost obravnavanih zadev.
Med prioritetami sodstva je izpostavil trajno nalogo izboljšanja kakovosti dela sodišč, kjer so zastavljeni cilji, da se ob upoštevanju načela postopkovne pravičnosti zagotovi še kakovostnejše sodne odločbe, ki bodo obrazložene z jezikom, ki je razumljiv tudi za nepravnike. Na področju krepitve vloge Vrhovnega sodišča kot precedenčnega sodišča je predstavil ukrepe za vsebinsko okrepitev podpore sojenju z ustanovitvijo posebne raziskovalne in analitske službe ter podajanjem predlogov Ministrstvu za pravosodje za pripravo ustreznih zakonskih podlag za potrebe delovanja Vrhovnega sodišča.
Samokritično je izpostavil področje kazenskih postopkov. Ker se prav v njih lahko najgloblje posega v človekove pravice, je po mnenju predsednika prav, da je sodstvo tu poudarjeno izpostavljeno kritični javnosti, ter pri tem opozoril, da v preteklosti opredeljeni cilji niso dosegli želenih rezultatov. Zaradi trendov, ki so nakazovali višanje števila nerešenih zadev ter podaljševanja časov reševanja, je bila sredi 2017 ustanovljena delovna skupina z nalogo, da se prouči vzroke in opredeli možne rešitve, njeno poročilo pa bo obravnavano v prvem tromesečju 2018.
Ker je pri upravnem sodstvu prišlo do velikega povečanja pripada zadev, je bilo to prav tako uvrščeno med prioritete v letu 2018. Po eni strani do tega prihaja zaradi množičnih upravnih sporov, povezanih z verifikacijo deviznih vlog varčevalcev NLB, po drugi pa zaradi nove oziroma spremenjene zakonodaje na različnih področjih, zato se povprečni časi reševanja daljšajo. Upravno sodstvo pokriva pristojnosti številnih, kar 28 različnih pravnih področij, na katerih se pogreša stabilnost v zakonodaji, to pa povzroča tudi negotovo sodno prakso. Poleg pospešenega izobraževanja sodnikov in osebja na področju prava in sodne prakse EU, ki nanje v veliki meri vplivajo, bo tudi pri delu na tem področju vključena nova služba Vrhovnega sodišča za raziskave in analize.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damijan Florjančič je opozoril, da je uspešnost sodnega dela v pomembnem delu odvisna od dobrega in korektnega dela tudi drugih deležnikov. Pri tem je izpostavil Ministrstvo za pravosodje, ki je poglavitni pripravljavec področne zakonodaje, a tudi zakonsko zadolžen za zagotavljanje ustreznih prostorskih pogojev in s tem za omogočanje uspešnega dela sodstva. Po mnenju predsednika čaka Ministrstvo za pravosodje na tem področju še veliko dela, še posebej pri razrešitvi prostorskih pogojev Vrhovnega sodišča in drugih rednih sodišč v Ljubljani, kjer se v zadnjih desetletjih ni prav nič premaknilo z mrtve točke.
Kot kažejo preliminarni rezultati zadnje, lanske raziskave o zadovoljstvu javnosti z delom sodišč in zaupanjem v sodstvo, se je ocena splošne javnosti sicer dvignila, je pa malce nižja pri strokovni javnosti. Vrhovno sodišče je, tudi v želji, da stališča strokovne javnosti vključi v lastna prizadevanja po izboljšanju dela sodnikov in sodstva, tako letos prvič na otvoritev sodnega leta kot govorce povabilo tudi predstavnike deležnikov v sodnih postopkih. Poleg ministra za pravosodje in predsednika Sodnega sveta, so na dogodku zbrane nagovorili tudi vodje Državnega tožilstva, Državnega odvetništva in Odvetniške zbornice in podali svoje videnje delovanja sodstva ter možnih svojih prispevkov k njegovemu boljšemu delu.
Poudarki v obliki prosojnic (zapis PDF)