Uspešno reševanje zadev omogoča večjo usmeritev v kakovost sojenja

Udeležence je ob otvoritvi sodnega leta, tradicionalnega dogodka sodstva, na katerem predstavijo rezultate dela sodišč v preteklem letu in prioritete za naprej, uvodno nagovoril novoizvoljeni predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Damijan Florjančič, ki je povedal, da je treba slediti tistim pozitivnim usmeritvam iz preteklih let, ki so dala otipljive rezultate ter iskati poti za izboljšanje delovanja sodnega sistema, kjer so še šibke točke.

Kot je poudarila podpredsednica Vrhovnega sodišča mag. Nina Betetto, je slovensko sodstvo v preteklih dvajsetih letih večino svojih ukrepov za doseganje ustavno določenih nalog usmerjalo v odločanje v razumnem času. Krajši časi reševanja zadev, postopno poenotenje sodne prakse in uporaba informatiziranih postopkov so privedli do upada števila prejetih zadev, do izboljšanja plačilne discipline in do sprememb v poslovni kulturi med subjekti na trgu. 

Na prvo mesto se sedaj, enako kot v prejšnjem letu, vedno bolj postavlja izboljšanje kakovosti. V okviru prioritetnih področij izboljšanja kakovosti je predvidenih ali pa se že izvaja vrsta ukrepov, navdihnjenih s tujimi izkušnjami in dobrimi praksami ter namenjenih boljšemu delu sodnika, dvigu kakovosti celotnega sodnega postopka, in vzpostavitvi okolja, v katerem bi bile stranke informirane glede postopkov pravnega varstva v najširšem pomenu. Pri tem pomembno mesto zavzemajo aktivnosti za zagotavljanje enotnosti sodne prakse. Vrhovno sodišče bo še okrepilo svojo vlogo precedenčnega sodišča, pomen sodišč nižjih stopenj pa se mora okrepiti tako, da se odločanje v individualni stvari zaključi na pritožbeni stopnji. Betettova je pri tem izpostavila vrsto precedenčnih odločb Vrhovnega sodišča, ki jih je to sprejelo v preteklem letu, ter njihov pomen za državljane. 

V 2017 je kot prioriteta prvič določeno tudi kazenskopravno področje, saj kljub ugodnemu gibanju na tem področju kot celoti prihaja do težav v okviru specializiranega kazenskega sodstva tako z vidika obremenitve sodišč in sodnikov kot z vidika časovno ustrezne dinamike reševanja zadev.

V nadaljevanju je vodja Službe za razvoj sodne uprave mag. Jaša Vrabec predstavil rezultate sodišč. V letu 2016 so vsa sodišča skupaj prejela v reševanje skoraj 906.000 zadev, rešila so jih več kot 949.000, nerešenih pa je na dan 31. 12. 2016 ostalo nekaj čez 183.000 zadev. Upoštevaje število nerešenih zadev iz leta 2015 so tako imela sodišča v delu preko 1.133.000 zadev. Število nerešenih zadev je v primerjavi z letom 2015 upadlo za 19 odstotkov, v primerjavi z letom 2012 (4 leta) pa kar za 48 odstotkov.

Povprečni čas rešenih pomembnejših zadev se že vrsto let skrajšuje, v letu 2016 je znašal 7,8 meseca. Na Vrhovnem sodišču napovedujejo, da je v prihodnje utemeljeno pričakovati nadaljnje skrajševanje povprečnih časov rešitve zadev, pri čemer so si zastavili cilj, da bi do leta 2020 povprečni časi rešitve zadev znašali največ 6 mesecev. Ob tem pa opozarjajo, da nadaljnjega skrajševanja časa reševanja zadev ni mogoče pričakovati v nedogled, saj bi lahko šlo pretirano skrajševanje na račun strank in kakovosti delovanja sodstva, zlasti pravice do izjave, razumno in pravično vodenega postopka in kakovostne odločbe.

Padec pripada pomembnejših zadev v zadnjih štirih letih je po oceni Vrhovnega sodišča delno tudi posledica zavedanja, da sodišča zadeve rešujejo učinkovito in hitro, ter večje usklajenosti sodne prakse, kar vse pripomore k pravni predvidljivosti in zato zmanjša vlaganje zahtevkov na sodišča iz špekulativnih namenov. Sodišča so v 2016 prejela 132.000, rešila pa skoraj 135.000 pomembnejših zadev, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2015. V 2016 se je prav tako nadaljevalo zmanjševanje števila sodnikov, ki jih je bilo ob koncu leta 900, oziroma 13 manj kot leto poprej. 

Betettova je dodatno opozorila, da lahko kakovostno delovanje sodstva temelji le na predvidljivem in stabilnem pravnem okolju. Seznam tveganj, ki ogrožajo uresničitev zastavljenih ciljev, je dolg, od normativnega okolja, v katerem deluje sodstvo, vprašanja zasedbe sodniških mest oziroma izvolitev v sodniško funkcijo, ustreznosti sodelovanja s Centrom za izobraževanje v pravosodju do razhajanja v prioritetah med sodstvom in izvršilno vejo oblasti. 

Sodstvo se še vedno sooča s premalo pretehtanimi zakonskimi spremembami, ki po nepotrebnem obremenjujejo sodišča. “Prenagljene rešitve v sodniške vrste vnašajo nepotreben nemir in nas odvračajo od tistega, kar je naše poslanstvo - nepristransko in neodvisno sojenje brez nepotrebnega odlašanja,” je še dodala Betettova. V zvezi s tem je med drugim opozorila na zgrešenost premise predloga sprememb Zakona o kazenskem postopku, da več pravnih sredstev pomeni večjo pravno varnost.

 

Otvoritev sodnega leta 2017 (dokument v zapisu PDF)