Sodstvo skrajšuje trajanje postopkov in krepi kakovost
18.02.2015 / Vrhovno sodišče
Vrhovno sodišče ob otvoritvi sodnega leta 2015 ugotavlja, da so se prioritete iz preteklih let potrdile kot pravilne. Slovensko sodstvo že več let obvladuje pripad zadev in jih reši več kot prejme, standardi sojenja v razumnem roku pa so pri večini področij že doseženi, je ob predstavitvi rezultatov preteklega leta povedal predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša.
Prizadevanja za doseganje strateških ciljev so, skupaj s posameznimi aktivnostmi na zakonodajnem, organizacijskem, informacijskem in poslovnem področju, tudi v 2014 prinesla merljive pozitivne rezultate. Izvrševanje ukrepov s prioritetnih področij, ki je še pred časom predstavljalo interventno ukrepanje, je postalo del rednega vodenja in upravljanja sodišč, za katerega so odgovorni predsedniki posameznih sodišč. Njihova vloga in odgovornost sta se v zadnjih treh letih okrepili, z uvedbo enotnega sistema poročanja pa se je izboljšala tudi kakovost upravljanja sodišč. Glede na izhodiščne razmere, v katerih se je sodstvo po osamosvojitvi znašlo predvsem zaradi slabo domišljenih političnih ukrepov, je trend kakovostnega preskoka v zadnjih letih velik, ena od glavnih skrbi sodstva pa je, da ostanejo rezultati trajnostno vzdržni.
Sodstvo predstavlja kompleksen poslovni sistem, ki za svoje delovanje potrebuje razmeroma stabilno okolje. Med glavna tveganja tudi v prihodnje sodijo finančno stanje ter morebitne slabo premišljene zakonske spremembe. Kot ena takšnih se je v preteklem letu pokazala sprememba stečajne zakonodaje, ki je kljub opozorilom povzročila za več kot 10 mio EUR nepredvidenih stroškov za proračun ter močno obremenila sodno osebje, ki je bilo sicer predvideno za opravljanje drugih nalog. Neuresničena ostajajo tudi številna konkretna priporočila, ki jih je sodstvo vladi dalo v preteklih letih, ter ponovilo tudi ob letošnji otvoritvi sodnega leta.
Sodišča prvič po dvajsetih letih niso več soočena z neposrednim bremenom števila nerešenih zadev, vendar, kot je izpostavil Masleša, s trenutnim stanjem še ni zadovoljno. Delna razbremenitev, ki je posledica strateškega načrtovanja, sodstvu v nadaljevanju omogoča, da dodatno optimizira poslovanje in se s količinskih kazalnikov v večjem obsegu usmeri v krepitev različnih vidikov kakovosti celotnega postopka sodnega odločanja. V okviru tega bo v letu 2015 poudarek predvsem na izobraževanju sodnikov in sodnega osebja, usklajevanju sodne prakse, superviziji prvostopenjskih sodišč in izboljšanju izkušnje uporabnikov na sodiščih. Ob tem je Masleša poudaril, da ključnih ukrepov sodstvo ne more uresničiti brez ustreznega in konstruktivnega sodelovanja izvršilne veje oblasti ter sodnega sveta.
Čeprav del javnosti morda še ostaja pod vtisom starega stanja, ki je bilo posledica ponesrečene sodne reforme iz leta 1994, določene interesne skupine pa skušajo negativne stereotipe zaradi zasledovanja partikularnih interesov dodatno krepiti, so se ukrepi zadnjih let pokazali za pravilne. Spremembe opažajo tudi uporabniki sodnega sistema. Raziskava je namreč pokazala, da kar 59% uporabnikov z neposrednimi izkušnjami sodni postopek ocenjuje za pravičen. Da se v družbi krepi spoznanje, da sodstvo deluje in da se spori rešujejo vse hitreje, kaže tudi manjši pripad zadev na nekaterih področjih, vključno z izvršbo.
Masleša je med drugim tudi opozoril na nevarnost nenehnega katastrofičnega prikazovanja sodstva kot nedelujočega, neučinkovitega, nekompetentnega ali spolitiziranega z neprikritim namenom rušenja njegove legitimnosti, ohromitve odločanja in ustrahovanja sodnikov. Konstruiranje zgodb, ki naj bi utemeljevale takšno sliko sodstva, po mnenju Masleše največ pove o avtorjih, v njih pa se kaže njihov lastni način dojemanja sveta in delovanja. Ne glede na pritiske in napade je strateška usmeritev sodstva zagotavljanje poštenega, predvidljivega, pravočasnega in stroškovno učinkovitega postopka, kakovostne storitve in enakega dostopa za vse stranke v postopku.
Priloge: